Kot smo poudarili na današnji novinarski konferenci, odločno in učinkovito ukrepanje v boju proti gospodarski kriminaliteti in korupciji ostaja prednostna naloga slovenske policije. Doseženi rezultati so velik izziv tudi za delo v prihodnje, saj slovenski policisti in kriminalisti iz leta v leto obravnavamo več gospodarskih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena velika premoženjska škoda.

V slovenski policiji posebno pozornost namenjamo novim in najtežjim oblikam poslovne in finančne kriminalitete, vzpostavljamo nove pristope pri preiskovanju korupcijske kriminalitete, dosledno ukrepamo pri kaznivih dejanjih delovnopravne kriminalitete in izvajamo vzporedne finančne preiskave za zavarovanje nezakonito pridobljenega premoženja.

Zvočni zapis izjave Dušana Florjančiča, (mp3) 
vodje Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na GPU

Kot je današnji novinarski konferenci poudaril Dušan Florjančič, vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, ne glede na vedno večji obseg obravnavane problematike, največ aktivnosti izvajamo na štirih prednostnih področjih dela po gospodarski kriminaliteti, to je na področju kriminalitete v bančnem sektorju, področju kriminalitete, ki ogroža finančne interese RS in EU, na področju organiziranih oblik korupcijske kriminalitete in na področju izvajanja finančnih preiskav v smeri identifikacije, sledenja in zavarovanja odvzema, s kaznivimi dejanji pridobljene protipravne premoženjske koristi.

»Na področju oškodovanja bank obravnavamo 144 kaznivih dejanj. Letos smo že zaključili s preiskavami 45 kaznivih dejanj, v katerih je kot posledica nastala velika premoženjska škoda v višini 112,4 mio. €, trenutno pa še obravnavamo 99 takšnih kaznivih dejanj,« je dejal Florjančič.

V segment kriminalitete, ki se nanaša na varstvo finančnih interesov RS in EU spadajo predvsem hujša gospodarska kazniva dejanja, ki generirajo veliko premoženjsko škodo ali korist in posledično ogrožajo monetarni sistem RS. Na tem področju kriminalitete je v obravnavi vedno več kompleksnih primerov, v katerih so preiskovalne situacije zelo zahtevne, mednarodno povezane in posledično terjajo angažiranje večjega števila preiskovalcev, kar nedvomno vpliva na dolgotrajnost preiskovanja tovrstnih zadev. Na tem področju smo zato ustanovili 11 skupnih preiskovalnih skupin, v katerih skupaj z drugimi državnimi organi in institucijami preiskujemo težje oblike gospodarske kriminalitete.

Obseg obravnavane in s kazensko ovadbo zaključene gospodarske kriminalitete se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečal za 33 % na 15.206 kaznivih dejanj. Istočasno se je občutno, za 114 %, povečala premoženjska škoda, nastala kot posledica gospodarskih kaznivih dejanj, in sicer na 436,4 mio. €. Posledično se je povečal delež gospodarske kriminalitete v celotni strukturi kriminalitete na 20,3 %. Obravnavali smo večje število oškodovancev, več fizičnih in pravnih oseb smo tudi kazensko ovadili. Preiskanost gospodarske kriminalitete znaša 91,3 %. Med posameznimi skupinami gospodarskih kaznivih dejanj se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, kaznivih dejanj zoper pravni promet ter kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. Največji delež premoženjske škode je bil povzročen s kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo (86,7%).

Na področju odkrivanja in preiskovanja korupcijske kriminalitete smo v devetih mesecih letošnjega leta obravnavali in s kazensko ovadbo zaključili 66 kaznivih dejanj tipične korupcijske kriminalitete, kar je za 6 % več kot v istem obdobju lanskega leta. V tem času smo preko anonimne e-prijave prejeli 193 prijav o sumih korupcije. Na policijske uprave smo jih v nadaljnjo preveritev odstopili 76, v preostalih primerih pa so se prijave nanašale na zadeve iz drugih področij kriminalitete oziroma so bile v pristojnosti drugih državnih organov.

Kot je povedal Florjančič, so policisti v gospodarskem in javnem sektorju odkrili veliko primerov korupcijskih ravnanj, za katere je značilen prodor organiziranih oblik korupcijskih praks na različna področja. V zadnjem obdobju so bila največja korupcijska tveganja zaznana na že omenjenem področju bančnega sistema, pa tudi zdravstva, skupaj s farmacevtskimi omrežji, sistemu energetike, sistemu upravljanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države in načrtnega neupravičenega izrabljanja evropskih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov.

V zaključeni fazi je tudi izvajanje aktivnosti na področju korupcijskih dejanj v avtošolah in pooblaščenih organizacijah varne vožnje. Zaključene so bile vse zadeve, ki so se nanašale na sume ponarejenih potrdil o opravljenih vozniških izpitih. Policija je v letošnjem letu podala kazensko ovadbo za 152 kaznivih dejanj zoper osumljene, ki so takšna lažna potrdila uporabili na upravnih enotah za izdajo vozniškega dovoljenja. Letos je bila podana tudi kazenska ovadba za 24 kaznivih dejanj zoper uradnico Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Skupno smo v okviru obravnave problematike podali na pristojna državna tožilstva kazenske ovadbe za 1421 kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, ovadenih je bilo 180 oseb, od tega tudi trije uradniki iz Javne Agencije RS za varnost prometa. Ne glede na izjemno veliko število izvedenih ukrepov oziroma zaključenih zadev pa ima policija še vedno v preverjanju 1511 spornih potrdil o varnih vožnjah.

Področju poslovne kriminalitete namenjamo največjo pozornost, saj gre za najobsežnejše področje gospodarske kriminalitete. V devetih mesecih letošnjega leta na področju poslovno - javnega sektorja izstopajo predvsem kazniva dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev, saj smo obravnavali 5.372 kaznivih dejanj, kar predstavlja 116 % porast obravnavane problematike. Na področju kriminalitete javnega sektorja v zadnjem obdobju še posebej izstopajo prijave zoper tožilce, sodnike ali druge uradne osebe, predvsem zaradi nezadovoljstva strank z odločanjem v upravnih, civilno pravdnih, pa tudi v kazenskih postopkih. V praksi ugotavljamo tudi vse več novih pojavnih oblik »vrtiljačnih« davčnih utaj, povezanih s področjem trgovanja z barvnimi kovinami, odpadnimi surovinami in električno energijo.

V prvem polletju letošnjega leta smo izvedli skupno 165 finančnih preiskav, v katerih smo obravnavali 315 fizičnih in 108 pravnih oseb. S finančnimi preiskavami smo ugotovili skupno 162.169.759 € protipravne premoženjske koristi, od tega smo na pristojna tožilstva podali 89 pobud za začasno zavarovanje v skupni višini 103.088.978 €. Predmet pobud za začasno zavarovanje je bilo 124 fizičnih in 59 pravnih oseb. V preostalih 76 opravljenih finančnih preiskavah smo podali poročila zaradi neizpolnjenih pogojev za podajo pobude bodisi, ker osebe niso imele nobenega premoženja, bodisi ker niso bili podani razlogi za podajo pobude v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku.

Slovenska policija je z uspešno zaključenimi primeri resnega kriminala že večkrat dokazala, da ni pomembno, kdo je storilec gospodarskega kaznivega dejanja, saj so bile v preteklem obdobju obravnavane osebe iz najrazličnejših področij družbenega in gospodarskega življenja. Zato se morajo vsi v državi zavedati potrebe po omejevanju gospodarskega kriminala, povečati in intenzivirati se mora sodelovanje vseh nadzornih inštitucij, predvsem pa se mora čim prej ustvariti pogoje in ugodno klimo za obvladovanje, nadzor in preprečevanje gospodarskega kriminala in korupcije tudi v prihodnje. Samo na takšen način se bo namreč lahko povečalo zaupanje državljanov v delovanje pravne države.Slovenska policija je z uspešno zaključenimi primeri resnega kriminala že večkrat dokazala, da ni pomembno, kdo je storilec gospodarskega kaznivega dejanja, saj so bile v preteklem obdobju obravnavane osebe iz najrazličnejših področij družbenega in gospodarskega življenja. Zato se morajo vsi v državi zavedati potrebe po omejevanju gospodarskega kriminala, povečati in intenzivirati se mora sodelovanje vseh nadzornih inštitucij, predvsem pa se mora čim prej ustvariti pogoje in ugodno klimo za obvladovanje, nadzor in preprečevanje gospodarskega kriminala in korupcije tudi v prihodnje. Samo na takšen način se bo namreč lahko povečalo zaupanje državljanov v delovanje pravne države.

Na današnji novinarski konferenci je vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damjan Turk predstavil še vsebino kazenske ovadbe, s katero smo zaključili del kriminalistične preiskave sumov kaznivih dejanj pri opremljanju blokov elektroenergetskega podjetja iz Šoštanja.

Zvočni zapis izjave Damjana Turka, vodje Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje (mp3) 

V izredno obsežni in zahtevni kriminalistični preiskavi so celjski kriminalisti 13. oktobra letos na Specializirano državno tožilstvo RS podali kazensko ovadbo zoper osem fizičnih oseb iz Republike Slovenije in dve fizični osebi iz tujine zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj in sicer dveh kaznivih dejanj Zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odstavku 244. člena kazenskega zakonika (KZ) ter dveh kaznivih dejanj Ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ.

Kot je povedal, Turk, so osumljeni od februarja 2006 do januarja 2007 sodelovali ali pomagali pri sklenitvi pogodbe ter nazadnje sklenili pogodbo za rekonstrukcijo opreme bloka 5 v skupni vrednosti 2.464.800 evrov. Osumljeni so zlorabili položaj ali pomagali pri zlorabi ter posel v skupni vrednosti 2.464.800 evrov sklenili in vodili z namenom, da tujemu dobavitelju opreme in z osumljenci povezani gospodarski družbi iz Ljubljane za navidezno opravljeno svetovanje pridobijo protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 365.000 evrov.

Od avgusta 2006 do oktobra 2009 so z medsebojnim sodelovanjem omogočili sklenitev številnih zavez ter sodelovali pri sklenitvi pogodbe za izgradnjo bloka 6. Vse to so storili z namenom, da tujemu dobavitelju in z osumljenci povezani gospodarski družbi iz Ljubljane pridobijo veliko premoženjsko korist. To so storili tako, da so zlorabili položaj in tujemu dobavitelju najprej nezakonito na podlagi javnega razpisa pridobili posel za dobavo tehnološke opreme v skupni vrednosti sprva 654 mio. evrov. V nadaljevanju so s tujim dobaviteljem sklenili več zavez – pogodb ter javno naročilo velike vrednosti vodili na ekonomsko neupravičen način, na podlagi katerega je skupna vrednost posla nesorazmerno in neupravičeno narasla na skupaj 1.018 mio. evrov.

Posledično je tuj dobavitelj neupravičeno pridobil premoženjsko korist v znesku 284.775.223 evrov in v tej vrednosti so tudi oškodovali gospodarsko družbo iz Šoštanja. Osumljenci so vse storili z namenom, da je z osumljenimi povezana gospodarska družba iz Ljubljane pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 3.000.000 evrov za navidezno opravljeno svetovanje iz naslova svetovalne pogodbe.

Zaradi sklenitve obeh svetovalnih pogodb ter zaradi izdaje lažnih poslovnih listin (fakture) v času od leta 2007 do 2009 so kriminalisti zoper odgovorno osebo gospodarske družbe iz Ljubljane podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj Ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ.

"V omenjenem primeru je šlo za eno najtežjih in najobsežnejših kriminalističnih preiskav, ki je potekala od leta 2010," je še dejal Turk in zaključil: "V preiskavo je bilo vključenih več kriminalistov, ki so sodelovali tako z domačimi kot tudi z več tujimi varnostnimi in pravosodnimi organi. Celotna preiskava je bila otežena tudi zato, ker je ves čas preiskave nemoteno potekal projekt izgradnje bloka 6. Kriminalisti so v času preiskave pregledali več kot 100 tujih in domačih transakcijskih računov, opravili več kot 20 hišnih preiskav in zasegli večje število dokumentov in elektronskih podatkov. Obsežnost zadeve potrjuje tudi podatek, da so kriminalisti med preiskavo pregledali več kot 1.000 različnih listin, ki obsegajo preko 30.000 strani."