Sorodne objave

 

Policija opozarja na ponoven pojav t. i. lažnih bankirjev, ki kličejo pravne osebe in samostojne podjetnike. Ob nepazljivosti so lahko resno ogrožena vsa razpoložljiva sredstva na bančnih računih poslovnih subjektov, na katere v zadnjem času prežijo spletni goljufi. Letos smo prejeli 17 takih prijav s skupno škodo skoraj 1,2 milijona evrov, lani pa okrog 60 prijav s skupno škodo okrog 4 milijone evrov.

Tarče so pravne osebe in samostojni podjetniki, katerih podatke o bančnih računih in kontaktne podatke (e-pošta in telefonska številka) spletni goljufi zlahka najdejo, saj so javno objavljeni na spletu.

Spletni goljufi po pridobitvi osnovnih informacij o svoji tarči pripravijo lažno e-sporočilo, katerega izgled daje vtis, da je bilo poslano s strani tehnične podpore banke, katere komitent je oškodovanec. V sporočilu so lažne navedbe, da je nujno potrebna posodobitev spletne banke, vstopnega žetona, da je prišlo do tehnične napake ipd. Vsem tovrstnim sporočilom je skupno, da vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti.

Povezave se že na prvi pogled zelo razlikujejo od veljavnih uradnih povezav do spletnih bank, saj so lažni naslovi dolgi, kljub temu pa vsebujejo ime banke, katere komitent je oškodovanec.

Clipboard01 primer

Primer lažne pošte s povezavo

Več primerov lažnih e-sporočil

Primeri pristnih povezav do spletnih bank

Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, identična spletni strani e-banke, ki jo sicer uporabljate. Zahteva se vnos podatkov, med drugim tudi vaša telefonska številka, ki jo goljufi potrebujejo, da vas pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična podpora banke. Na tak način pridobijo vse potrebno (predvsem pomembni so generirani žetoni), kar potrebujejo za nepooblaščen vstop v spletno banko ter v nadaljevanju za odtujitev vseh razpoložljivih sredstev iz računa!

 Kateri so najpogostejši opozorilni znaki, da gre za spletno goljufijo?

Policisti svetujemo, da upoštevate naslednje nasvete in priporočila.

  • Slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu, da bi od njih zahtevali kakršne koli podatke ali gesla.
  • Če prejmete klic s strani tehnične podpore banke, ki od vas zahteva, da sporočite generiran žeton, gre za goljufijo.
  • Banke nikoli ne pošiljajo sporočil z zahtevo, da kliknete na povezavo do spletne banke.
  • Za dostop do spletne banke vedno uporabljajte veljavne uradne naslove, do katerih dostopajte preko brskalnika ali aplikacije, in ne prek klika na povezavo.
  • Če se s klikom na povezavo v sporočilu odpre stran spletne banke, je to znak, da je nekaj narobe, zato ne vnašajte nobenih podatkov.
  • Prejeta elektronska ali SMS sporočila sicer dajejo vtis, kot da bi bila poslana s strani banke, dejansko pa se e-naslov goljufov razlikuje od uradnega e-naslova vaše banke.
  • Ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnete na najbližjo policijsko enoto in na svojo banko.