V preteklih tednih v policiji ponovno zaznavamo povečano problematiko goljufij na spletu, pri čemer so v primerih z visokimi oškodovanji napadene predvsem pravne osebe.
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril David Gracer iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je zadnjim primerom skupno, da se goljufije začnejo z lažno elektronsko pošto, poslano na elektronski naslov pravne osebe, pri tem pa se goljufi izjemno prepričljivo predstavijo v imenu banke.
"Potencialne žrtve pozovejo k posodobitvi oziroma nadgradnji e-banke, kar storijo s klikom na priloženo spletno povezavo. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, ki so jo izdelali spletni goljufi in je identična spletni strani e-banke, ki jo sicer uporablja pravna oseba. Po vnosu zahtevanih podatkov goljufi po telefonu pokličejo kontaktno osebo ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko in v nadaljevanju izpraznijo bančni račun, pri čemer običajno sredstva nakažejo na bančni račun, odprt v tujini," je še dodal Gracer.
Zgolj v zadnjih tednih je policija obravnavala 18 primerov storjenih na ta način, s skupno škodo okrog 1.4 milijona erov, pri čemer oškodovanja posameznih podjetij znašajo med 20.000 in 400.000 evrov. V teh primerih gre za dobro organizirane storilce, ki delujejo iz tujine, kamor so nakazana tudi ukradena sredstva, kar še dodatno otežuje preiskave in zavarovanje ukradenih sredstev. Kljub temu pa je bila policija, ob dobrem sodelovanju, tako z bankami kot Uradom za preprečevanje pranja denarja ter tujimi varnostnimi organi, v zadnjih primerih uspešna pri zavarovanju sredstev, saj je v desetih obravnavanih primerih s skupno škodo okrog enega milijona evrov, uspela zavarovati skoraj vsa sredstva, ki so bila nakazana na tuje bančne račune.
Ključnega pomena za uspešno zavarovanje v teh primerih je hitrost prijave oškodovanja. Če namreč od odtujitve sredstev mine več dni, je verjetnost, da bi bila ta sredstva še na računih storilcev, zgolj minimalna.
Izrazit porast števila spletnih goljufij v zadnjih letih
V policiji sicer v zadnjih letih beležimo izrazit trend rasti števila goljufij na spletu, če izpostavimo samo podatke zadnjih let, je bilo v letu 2020 obravnavanih 560 primerov s skupno škodo okoli 8 milijonov evrov, v letu 2021 807 primerov s skupno škodo okoli 14,6 milijona evrov, v letu 2022 1033 primerov s skupno škodo okoli 20,5 milijona evrov, v letu 2023 okrog 1700 primerov s skupno škodo 27,5 milijona evrov, letos pa do sedaj že več kot 1800 prijav s skupno škodo več kot 28 milijonov evrov.
Vsota v letu 2024 zavarovanih sredstev znaša več kot tri milijone evrov, v preteklih letih pa smo bili uspešni v nekaterih večjih zadevah, kjer smo v posameznem primeru zavarovali tudi milijon evrov. Najvišje zavarovanje do sedaj pa je bilo 3 milijone evrov denarnih sredstev slovenskega oškodovanca na računu v tujini.
Posebno previdno ravnajte pri uporabi elektronskega bančništva
Načini storitve spletnih goljufij so različni, storilci pa se spretno prilagajo tako posameznim dogodkom kot različnim tehničnim rešitvam. Zlasti pri uporabi elektronskega bančništva morajo biti občani najbolj pazljivi. Številčno je največ obravnavanih goljufij z nedostavljenimi artikli, glede na višino nastale materialne škode pa prednjačijo investicijske goljufije. V zadnjem obdobju je tako številčno, kot po višini nastale škode, za izpostaviti tudi spletne goljufije, v sklopu katerih spletni goljufi z ribarjenjem (phishingom) pridobijo občutljive bančne podatke za vstop v elektronske banke tako fizičnih kot pravnih oseb in v nadaljevanju izpraznijo bančne račune.
Še vedno zaznavamo direktorske goljufije (CEO) in goljufije s prestreženo poslovno elektronsko pošto (BEC), goljufije s pridobitvijo kredita ter nigerijske/romantične goljufije.
Najvišja oškodovanja obravnavamo s t.i. investicijskimi goljufijami, katerim je samo v letošnjem letu nasedlo okoli 600 oškodovancev, ki so bili skupno oškodovani za 17 milijonov evrov. Goljufija se prične s telefonskim klicem, pri čemer se goljufi predstavijo kot uslužbenci kripto menjalnice. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Nekateri goljufi (sicer redkeje) lahko govorijo tudi srbohrvaški ali angleški jezik. Goljufi so tuji državljani, ki so se naučili nekaj slovenskih besed, vse z namenom, da bi lažje prepričali slovenske državljane v resničnost zgodbe, ki je povsem izmišljena. Do sedaj še nismo zaznali, da bi pri tem uporabljali umetno inteligenco. Dejstvo je, da kljub slabemu izražanju, prejemniki klicev verjamejo v zgodbo o dobičku iz sredstev, saj imajo občutek, da nimajo česa izgubiti, kar pa je daleč od resnice – običajno izgubijo vse, kar je na bančnem računu.
Ne nameščajte programov za oddaljen dostop do računalnika ali mobilnega telefona
Ključen trenutek pri tovrstni goljufiji je, da goljufi za izplačilo sredstev zahtevajo namestitev programa za oddaljen dostop na računalnik in/ali mobilni aparat (v veliki večini primerov Anydesk). Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj so zavedeni, da jim bo omogočila izplačilo sredstev. Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca. Poleg tega zlorabijo podatke kreditne kartice, če so le-ti podatki na voljo v spletni banki.
Oškodovani so državljani vseh starostnih skupin, razen mladoletnikov, prav tako so pogosto oškodovane pravne osebe. Preiskanost na letni ravni je med 20 in 30 odstotna. "Eden izmed prvih nujnih ukrepov policije je tudi sledenje in zavarovanje odtujenih sredstev, pri čemer lahko izpostavimo zelo dobro sodelovanje z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, prav tako pa je za izpostaviti dobro sodelovanje z različnimi tujimi varnostnimi organi, saj so tovrstne transakcije običajno izvršene na tuje bančne račune. Prav z namenom učinkovitejše preiskave pa slovenska policija redno sodeluje v skupnih mednarodnih operacijah Europola (EMMA) kot tudi Interpola (Haechi, First light), saj se na tak način mednarodno sodelovanje dodatno krepi," je še dejal Gracer.
Povezane vsebine
Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo