Katera kazniva dejanja, povezana z umetninami in kulturno dediščino, policija najpogosteje obravnava?

• tatvine predmetov iz sakralnih, profanih in stanovanjskih objektov (205. člen Kazenskega zakonika RS),

• nedovoljena oz. nenadzorovana arheološka izkopavanja ter tatvine arheoloških najdb (205. ali 219. člen KZ-1),

• namerno poškodovanje ali uničevanje objektov ter predmetov kulturne dediščine (vandalizem) (219. člen KZ-1),

• tihotapljenje oz. nedovoljen uvoz in izvoz umetnin (218. člen KZ-1),

• goljufije ter nelegalna trgovina s kopijami in ponaredki del priznanih domačih in tujih mojstrov, ki se prodajajo kot originali (148. ali 211. člen KZ-1). 

"Žrtve" naštetih kaznivih dejanj so najrazličnejši predmeti:

• slike, grafike, ikone,
• kipi, rezbarski izdelki, stavbna plastika (kamniti portali,okenski okvirji ...),
• starinsko pohištvo (skrinje, omare, stoli, mize ...),
• staro orožje in novci,
• predmeti umetne obrti (posodje, nakit, liturgični predmeti ...),
• arhivsko gradivo (rokopisi, stare knjige ...),
• predmeti arheoloških najdb.

Slovenija je dežela z razgibano zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti, ki jih našteta kazniva dejanja vse bolj ogrožajo. Kulturna dediščina je ogledalo naroda ter nenadomestljiv in neprecenljiv vir informacij o življenju prednikov. 

Pregovor pravi, da je narod brez lastne kulturne dediščine kot drevo brez korenin, zato je zagotovo vredna več kot mizerne vsote, za katere jo običajno prodajo tatovi ali lokalni prekupčevalci, in več kot ogromni zneski, ki jih zanjo dobijo na dražbah. Zato ne pustimo, da na račun naše kulturne dediščine bogati tolpa plenilcev in brezobzirnih preprodajalcev!
 

Povezane vsebine

Kriminaliteta in umetnine
Varnost premoženja