Slovenska policija je sodelovala v uspešno zaključeni mednarodni kriminalistični preiskavi ponarejanja umetniških del znanega umetnika Pabla Picassa, ki jih je za več milijonov evrov prodajala slovensko-avstrijska kriminalna združba.
Potem ko je avstrijska policija v začetku leta 2016 začela s kriminalistično preiskavo in identificirala več osumljencev iz Avstrije in Slovenije, so se v preiskavo na območju Slovenije vključili tudi ljubljanski kriminalisti. S preiskavo, v kateri je avstrijska policija dokaze zbirala tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, je bilo odkritih šest osumljencev (gre za državljane Avstrije in Slovenije, starih od 46 do 65 let) in zaseženih 80 ponarejenih slik, tako v Avstriji kot tudi Sloveniji.
Rezultate večmesečne kriminalistične preiskave smo podrobneje predstavili na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Ljubljana. Sodelovala sta Valter Zrinski, vodja Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na PU Ljubljana, in mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka v Sektorju za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije GPU, ki je predstavila širšo problematiko ponarejanja umetniških del.
Zvočni posnetek izjave Valterja Zrinskega (mp3)
Zvočni posnetek izjave mag. Uršule Belaj (mp3)
Kriminalistična preiskava je pokazala, da so se osumljenci za izvrševanje kaznivih dejanj izredno dobro pripravili. V ta namen so namreč izdelali tudi prodajni katalog z umetniškimi slikami Pabla Picassa v skupni vrednosti 72 milijonov evrov. Kriminalna združba je pripravljala prodajo petih ponarejenih slik Pabla Picassa z nakupno vrednostjo okoli deset milijonov evrov, pri čemer so imeli osumljenci točno razdeljene naloge v upanju na precejšnji finančni dobiček.
Konec julija 2016 je bila v zvezi s tem na Dunaju (v bližini dunajskega letališča) odvzeta prostost šestim osumljencem; zoper pet osumljencev je pristojno sodišče v Avstriji takrat odredilo pripor. Pri tem je avstrijska policija zasegla 14 ponarejenih slik Pabla Picassa, poleg slik pa še več različnih dokumentov, ki se nanašajo na zasežene ponarejene slike (o umetnikih, življenjepisi slikarjev ter kdaj in kje so naslikali slike). Vse zasežene slike so bile podpisane, na zadnji strani pa so bili rokopisi o potrditvi pristnosti s podpisom Clauda Ruiza-Picassa in več pečatov znanih galerij.
Z nadaljnjo kriminalistično preiskavo je bilo ugotovljeno, da eden izmed članov kriminalne združbe, 65-letni osumljenec, slovenski državljan, doma iz okolice Ljubljane, v svoji hiši hrani še več eksponatov različnih umetnikov, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodišča v Ljubljani so kriminalisti PU Ljubljana pri njem doma opravili hišno preiskavo ter našli in zasegli 66 eksponatov oz. slik najbolj znanih svetovnih avtorjev, poleg del Picassa še dela Klimta, Moneja, Kandinskega in drugih, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni. Poleg slik so našli in zasegli še osnutke slik in kopijo oz. osnutek prodajnega kataloga. Zasežene predmete so predali avstrijskim policistom za nadaljnji postopek (preverjanje pristnosti slik), ki ga vodijo zoper omenjeno kriminalno združbo.
Problematika kaznivih dejanj ponarejanja umetnin v Sloveniji
Ponarejanje umetniških del se obravnava kot kaznivo dejanje goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), pri čemer je zagrožen zapor od enega do desetih let, odvisno od teže in okoliščin kaznivega dejanja.
Statistični podatki o ponarejenih umetninah v slovenskem prostoru ne obstajajo. Obstaja statistika o obravnavi goljufij, vendar je ne vodimo na način, da bi lahko izločili dejanja ponarejanja umetnin. Posledično tudi ni podatkov o tem, umetniška dela katerega avtorja se največkrat ponarejajo in kdo so ponarejevalci. Se pa vsako leto pojavijo posamezni primeri ponarejanja. V Sloveniji so se do sedaj največkrat pojavljali ponaredki umetniških slik in certifikatov, ki pripadajo slikam, medtem ko je prijav o domnevno ponarejenih kipih manj. Največkrat je bila policija obveščena o sumu ponaredkov umetniških slik slovenskega avtorja Zorana Mušiča.
Ponaredek poskuša čimbolj posnemati original - po slogu, temi, obliki, tehniki, materialih, značilnostih določene dobe itd. Pri tem goljufi s prevaro služijo vrtoglave zneske, saj običajno ponarejajo iskane ali dražje umetnine. Ponarejanje je največkrat povezano z nelegalnim trgom umetnin, za katerega so značilni prekupčevanje z deli dvomljive kakovosti (tako po poreklu kot po umetniški vrednosti) in cenovna nesorazmerja.
Ponaredke pogosto prodajajo kot originale, opremljene s potrdili, strokovnimi mnenji, certifikati, cenitvami. Ti dokumenti so včasih v celoti ponarejeni, včasih navajajo podatke, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, največkrat pa opisujejo upodobljen motiv, navajajo morebitne avtorje in ugibajo vrednost originala. Pri tem ni nikjer izrecno navedeno, ali je predmet izvirnik ali kopija in od kod izhaja (poreklo). Dvoumna pisanja pogosto služijo za zavajanje dobrovernih kupcev.
Dobre ponaredke je težko odkriti oziroma jih lahko odkrijejo le strokovnjaki s pomočjo dragih in zahtevnih postopkov, ko s kemičnimi sredstvi ugotavljajo starost pigmentov, z rentgenskimi žarki odkrivajo nanose barv ipd. Obstajajo pa tudi slabši ponaredki in enostavnejši načini njihovega odkrivanja, npr. s pomočjo razstavnih katalogov, monografij posameznih avtorjev ali drugih podobnih virov, ki so koristen pripomoček za ugotavljanje avtentičnosti in porekla predmeta.
Policija je za osveščanje javnosti pripravila zloženko o kriminaliteti, povezani z umetninami in kulturno dediščino.
V njej so opisana negativna ravnanja, povezana z umetniškimi deli, in preventivni nasveti za potencialne kupce: na katere stvari morajo biti pozorni, kaj je pomembno pri dokumentiranju ipd.
Povezane vsebine:
