Policija je v zadnjem obdobju prejela več prijav poskusa telefonskih goljufij (t. i. shock calls), ko goljufi z (lažno) slovenskih telefonskih številk kličejo na naključne slovenske telefonske številke in se predstavljajo kot policija, v nekaterih primerih tudi kot carinska uprava.
V nadaljevanju opisujemo, kako običajno poteka takšen klic, in svetujemo, kako se lahko izognete prevari.
Kakšen je običajno tak klic?
Če se na tovrsten klic oglasite, se začne predvajati posnetek v angleškem jeziku. Vsebina se nanaša na lažno zgodbo, da je v Slovenijo (Ljubljano) prispel paket s prepovedanimi drogami na vaše ime, pri tem pa želijo, da na tipkovnici pritisnete številko 1.
Storilci pogosto uporabljajo lažne slovenske telefonske številke in čeprav se prejemniku klica na telefonu izpiše slovenska telefonska številka, je klicatelj najverjetneje nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug (gre za t. i. spoofing).
Goljufi poskušajo pridobiti vaše podatke in vas tako finančno oškodovati
Cilj goljufov je, da vas s klicem in vsebino prestrašijo do te mere, da jim posredujete svoje osebne oziroma bančne podatke. S tem vas lahko v nadaljevanju finančno oškodujejo. Prepričajo vas na primer, da bodo izvedli bančno nakazilo, ali pa si celo pridobijo vaše uporabniške podatke za vstop v spletno banko. To jim omogoča, da lahko izvršijo tatvino sredstev z vašega bančnega računa.
Policisti opozarjamo: ne nasedajte neznanim klicateljem!
|
Spletnim prevaram so se v zadnjem času torej pridružile še telefonske, kjer so lahko storilci še prepričljivejši
Gre za podobne primere, ki so jih goljufi v imenu policije v preteklosti že izvajali oziroma jih še izvajajo, pri čemer so jih takrat pošiljali po elektronski pošti, sedaj pa jih izvajajo po telefonu.
To je lahko celo nevarneje, saj na ta način na prejemnika klica vršijo časovni pritisk, prejemnik pa dobi občutek, da mora takoj reagirati in nima časa za razmislek. Posledično lahko prejemnik klica dejansko preuranjeno sledi navodilom goljufa. Spletni goljufi se lahko v klicu, SMS ali e-sporočilu predstavljajo kot policisti, cariniki, pa tudi uslužbenci slovenskih bank ali ponudnikov kriptovalut.
Ste bili oškodovani? Obvestite svojo banko in podajte prijavo na policijo
Če ste nasedli prevarantom in jim sporočili podatke svoje bančne kartice, vam priporočamo, da o tem nemudoma obvestite svojo banko.
Morebitno oškodovanje prijavite tudi policiji. Policija tovrstna ravnanja večinoma preiskuje kot kaznivo dejanje goljufije, pri čemer je nujno, da oškodovanec zadevo prijavi. Ob oškodovanju zato zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se čimprej obrnite na najbližjo policijsko enoto.
Povezane vsebine
Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo