Ob porastu nakupov prek spleta, še posebej v teh predprazničnih dneh, je pomembno nameniti večjo pozornost preverjanju avtentičnosti spletnih strani.
Policija prejema vedno več prijav o lažnih spletnih trgovinah, ki ponujajo različne izdelke znanih znamk po občutno nižjih cenah, ki jih kupci v nadaljevanju bodisi ne prejmejo bodisi je kakovost prejetega izdelka bistveno nižja od pričakovane. Hkrati pa spletni goljufi potrošnike zavajajo, da gre za slovenske trgovce oz. slovenske distributerje, tako da v imenu spletne trgovine uporabljajo ime Slovenija, saj na ta način pridobijo zaupanje kupcev na spletu.
Raziskave so pokazale, da ponarejeno in piratsko blago pogosto proizvajajo organizirane kriminalne združbe, ki so lahko vpletene tudi v utajo davkov, trgovanje z drogami, orožjem in ljudmi ter celo terorizem. Z nakupom takšnih izdelkov torej potrošniki nehote podpirajo celotno verigo organiziranega kriminala.
V slovenski policiji primere kaznivih dejanj s področja gospodarske in druge kriminalitete (goljufije, neupravičene uporabe tuje oznake ali modela ipd.) v povezavi z nakupom oziroma prodajo ponaredkov in namerne uporabe piratske spletne vsebine dosledno spremljamo in v primeru zaznanih nepravilnosti izvajamo vse potrebne ukrepe z namenom odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja izvrševanja kaznivih dejanj. Pri tem sodelujemo tudi s pristojnimi organi in institucijami v Sloveniji, kot so Urad RS za intelektualno lastnino, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Tržni inšpektorat RS, Finančna uprava RS, prav tako pa spremljamo tudi ugotovitve mednarodnih organizacij za policijsko sodelovanje.
Kršitev pravice intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo.
Slovenska policija sicer redko prejme prijave s področja kršitev intelektualne lastnine oziroma o nepravilnostih, povezanih s prodajo ponarejenih izdelkov, smo pa v letu 2022 obravnavali 13 tovrstnih kaznivih dejanj, v letu 2023 pa smo jih do decembra obravnavali osem, medtem, ko je prijav goljufij na spletu, ko artikel ni bil dostavljen, v letu 2022 okoli 330, v letu 2023 pa do decembra že 420. V teh primerih kupec opravi nakup artikla na lažni spletni strani in v nadaljevanju kljub plačilu izdelka ne prejme.
Storilci ponarejajo skoraj vse vrste blaga: izdelki modne industrije in tekstila, čedalje pogosteje pa tudi drugo vsakodnevno potrošno blago: od baterij, polnilcev, kozmetičnih izdelkov, igrač, izdelkov za osebno nego, elektronskih in gospodinjskih pripomočkov, pa do hrane in pesticidov ter zdravil, pri čemer je potrebno opozoriti na neustreznost izdelkov, ki lahko ogrozi zdravje in življenje potrošnikov. Nekateri ponaredki lahko resno ogrozijo tudi vaše življenje, saj lahko vsebujejo škodljive in strupene snovi ali pa so narejeni neustrezno. Zato v policiji svetujemo previdnost pri nakupovanju izdelkov preko spleta.
Pri nakupih prek spleta bodite previdni
Potrošnikom svetujemo, da:
- uporabljajo priznana spletna prodajna mesta,
- so previdni, če se izdelek prodaja po bistveno nižji ceni, kot je njegova realna cena,
- se pred plačilom prepričajo, da je vpis plačilne kartice varen, tako da preverijo naslovno vrstico, kjer se ob varni povezavi izpiše HTTPS (prenos podatkov je kriptiran),
- preverijo prodajalca oziroma ponudnika oglasa, pri čemer lahko podatke o prodajalcu/pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije enostavno preverijo preko spletnih iskalnikov (originalen.si). Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje že nahajajo na različnih forumih ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove,
- preverijo domeno (s spletnim orodjem, npr. http://whois.domaintools.com), kjer lahko ugotovijo datum registracije. Običajno je od registracije sumljivega/lažnega spletnega prodajnega mesta minilo nekaj tednov ali mesecev, kljub temu da se prodajno mesto hvali z dolgo tradicijo spletne prodaje,
- so pozorni pri nakupih, pri katerih se plačila izvajajo na tuje transakcijske račune, še posebej pa preko plačilnih sistemov Western Union, Moneygram,
- v primerih, ko občani sami prodajajo predmete na spletu, preverijo resničnost podatkov o samih nakazilih na transakcijski račun, preden odpošljejo predmet prodaje,
- ob morebitnem oškodovanju oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.
Povezane vsebine
Animirani film na temo ponarejanja oziroma škodljivih posledic kupovanja ponaredkov