V policiji tudi v letošnjem letu beležimo porast prijav goljufij na spletu, in sicer za okrog 30 %, pa tudi sicer je ta trend prisoten že nekaj let. V letu 2023 smo na primer obravnavali okrog 1.700 prijav spletnih goljufij, pri čemer je nastala skupna škoda znašala okrog 27,5 milijona evrov. V letu 2024 smo do sedaj prejeli okrog 1.600 prijav s skupno škodo 25,5 milijona evrov. V policiji zato svetujemo dodatno previdnost pri spletnih nakupih, investicijah, uporabi spletnih bančnih storitev itd.

V policiji prejemamo prijave o različnih vrstah spletnih goljufij, spodaj navajamo najpogostejše.

Nikoli dostavljeni artikli

Številčno je največ obravnavanih spletnih goljufij povezanih s spletnimi nakupi, pri katerih oškodovanci na spletu opravijo plačilo artiklov, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih prodajnih mestih. Naročeni artikli v nadaljevanju niso nikoli dostavljeni. Običajno gre za oškodovanja v višini nekaj 100 evrov, vendar povprečje nastale škode dvigujejo nakupi osebnih vozil, tovornjakov, avto domov in delovnih strojev (bagerji, traktorji), za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10 tisoč evrov. Za tovrstne nakupe občanom svetujemo, da so še posebej pozorni in pred nakazilom sredstev zahtevajo ogled vozila, kar običajno spletnega goljufa odvrne od nadaljnje komunikacije.

Investicijska goljufija

V želji po hitrem zaslužku so mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju, pri čemer tovrstne sheme reklamirajo tudi preko profilov na družbenih omrežjih, v zadnjem obdobju pa predvsem preko telefonskih klicev na naključne številke. Goljuf pokliče po telefonu in se predstavi kot uslužbenec kripto menjalnice. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavlja, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov.

Pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljen dostop (Anydesk, Supremo ipd.) na računalnik in/ali mobilni aparat. Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj so zavedeni, da jim bo omogočila izplačilo sredstev. Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca.

V policiji zato opozarjamo in svetujemo, da:

• se ne oglašate na neznane telefonske klice iz tujine, 
• gre lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke; če sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kripto valutami, nemudoma prekinite povezavo,
• na računalnik ali telefon po navodilu klicatelja ne nameščate nobenih aplikacij,
• nikomur ne dovolite upravljanja z vašim računalnikom ali telefonom,
• nikomur ne dovolite dostopa in ne zaupajte gesla za dostop do vaše spletne banke,
• se izogibate investiranjem denarnih sredstev v sheme, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka.

Ribarjenje bančnih podatkov

Tovrstne spletne goljufije se običajno začnejo z lažno e-pošto ali SMS sporočilom v imenu banke, lahko tudi s telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom. V sporočilih lažno navajajo različne potrebe po ukrepanju uporabnika spletne banke, npr. nujna posodobitev oziroma nadgradnja e-banke. Tovrstna sporočila vedno vsebujejo povezavo, na katero je potrebno klikniti. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, identična spletni strani e-banke. Po vnosu zahtevanih podatkov v nekaterih primerih goljufi tudi dodatno pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko ter v nadaljevanju izpraznijo vaš bančni račun.

Opozarjamo, da:

• slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu in v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel,
• teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS ali e-sporočilih,
• prejeta elektronska ali SMS sporočila sicer dajejo vtis, kot da so bila poslana s strani banke,
• vaša banka vam za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke,
• so ti zahtevani podatki lahko davčne številke, telefonske številke, enkratna gesla ipd.,
• do svojih spletnih bank vedno dostopajte preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova - nikoli preko klika na povezavo.

Policija lahko v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja tekom preiskave izsledi in tudi zavaruje odtujena sredstva, vendar je to v veliki meri odvisno od pretečenega časa med izvršenimi transakcijami in podano prijavo. Zato svetujemo, da ob morebitnem oškodovanju oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnete na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.

Policija pri ozaveščanju občanov in pri preprečevanju prevar tesno sodeluje tudi z Združenjem Bank Slovenije. Tudi na njihovi spletni strani lahko občani pridobijo informacije o prevarah, ki se pojavljajo.