V nadaljevanju so predstavljeni odgovori na vprašanja, ki si jih pogosto zastavljajo žrtve in njihovi spremljevalci.

1. Kako poteka pogovor z žrtvijo nasilja v družini na policiji?
2. Ali imam kot žrtev kakšne pravice v postopku na policiji?
3. Kaj pa, če pokličem policiste sredi noči ali na praznik? Bodo sploh prišli? Kaj pa, če imajo drugo pomembnejše delo?
4. Kakšne dokaze moram predložiti policiji? Kaj moram narediti?
5. Kdaj bo za mojo prijavo izvedel storilec?
6. Kam bodo policisti poslali mojo prijavo?
7. Če se še kaj spomnim, pa se mi zdi to pomembno in tega nisem povedal/-a ob prijavi … Ali lahko kako dopolnim svojo prijavo? Kako naj to naredim?
8. Kdo mi lahko ali pa mora dati informacije o poteku postopka?
9. Kakšna je razlika med kazensko ovadbo in poročilom, ki ju sestavi policija in ju pošlje na državno tožilstvo?
10. Zanima me, ali lahko umaknem svojo prijavo, ki sem jo vložil/-a na policiji. Kaj se zgodi, če umaknem prijavo?

1. Kako poteka pogovor z žrtvijo nasilja v družini na policiji?

   
   Prvi, kratek uvodni pogovor bo opravil dežurni policist, ki bo na podlagi osnovnih informacij določil, kateri policist se vam bo (žrtvi) podrobneje posvetil in se pogovoril z vami. Običajno so to policisti, ki že imajo izkušnje z delom, povezanim z nasiljem v družini. Z vami se bo pogovarjal praviloma en policist v pisarni na policijski postaji. Verjetno bo pogovor za vas naporen, zato lahko poveste, da želite najprej povedati vse, kar vas teži (o tem, kar ste se namenili povedati). Prosite tudi za morebiten odmor, kozarec vode, odhod na stranišče ipd. Policista lahko vprašate tudi za njegovo osebno ime. Pomembno je, da ga seznanite s svojimi potrebami ali željami. Policist vas bo poslušal, si vašo pripoved zapisal (v rokovnik ali na računalnik), zagotovo bo o posameznih stvareh tudi dodatno povprašal. Nasilje v družini se zelo dotika zasebnega, intimnega oziroma družinskega življenja, zato je pomembno, da veste, da vas utegne policist vprašati tudi o podrobnostih iz vašega življenja (o življenju otrok, zdravju, načinu bivanja, počutju, predkaznovanosti, boleznih, družinski anamnezi, spolnosti, zlorabi moči v družini idr.). Priporočljivo je, da imate tudi kakšen zapis o stvareh, o katerih želite spregovoriti s policistom. Dobite lahko tudi izvod zapisnika, če je bil ta napisan neposredno v vaši navzočnosti, podpišeta ga oba, policist in vi. Pogovor z žrtvijo bo vodil policist v prostoru, ki bo največkrat ločen od drugih prostorov, da se bosta lahko v miru pogovorila. Žrtev lahko prosi, da se z njo pogovori policistka, praviloma se tej želji ugodi. Policist vam bo med pogovorom dal tudi nasvete. V dvomih, ali ste vse razumeli pravilno, lahko ponovno vprašate. Predlagamo, da si navodila policista zapišete. Če tega ne zmorete, vam lahko posamezne stvari zapiše policist. Lahko se zgodi, da bo policist po prijavi žrtev še kdaj poklical in jo kaj vprašal. Pomembno je, da ste pripravljeni sodelovati.

2. Ali imam kot žrtev kakšne pravice v postopku na policiji?

   
   Imate. Teh pravic je kar nekaj. Kot žrtev imate pravico do seznanitve s potekom in svojo vlogo v policijski preiskavi, do prejema izvoda zapisnika o svoji neposredno vloženi prijavi kaznivega dejanja, pravico, da lahko ob ovadbi vložite tudi predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka zoper povzročitelja nasilja (odškodnina), pravico do pritožbe, uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razumete, pravico do posebne odškodnine države za naklepna in nasilna kazniva dejanja (biti morate državljan/-ka Evropske unije in kraj dejanja v Evropski uniji). Imate tudi pravico do pravne pomoči pooblaščenca, pravico zagotoviti si pomoč in podporo zaupne osebe, ki vas lahko spremlja v teh postopkih, pravico, da ste seznanjeni z možnostmi, ki so vam na voljo (npr. mogoči ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini), ter obstojem vladnih in nevladnih ustanov, ki zagotavljajo pomoč in podporo žrtvam nasilja in kriminalitete, pa tudi z oblikami tovrstne pomoči in podpore. Imate pravico zahtevati prejem pisnega obvestila o začetku in koncu policijske preiskave kaznivega dejanja, pa tudi to, da navedete, kam naj se vam ta obvestila pošljejo. Ob vsem tem pa tudi, da se z vami ravna dostojno in spoštljivo. Pravice žrtev kaznivih dejanj

3. Kaj pa, če pokličem policiste sredi noči ali na praznik? Bodo sploh prišli? Kaj pa, če imajo drugo pomembnejše delo?

   
   Policisti bodo prijavo sprejeli kadar koli. Vaše življenje je dragoceno in pomembno, zato se bodo odzvali na vsak vaš klic in temu namenili potreben čas.

4. Kakšne dokaze moram predložiti policiji? Kaj moram narediti?

   
   O nasilju dokaze zbira policija, nam pa lahko pomagate s čim več informacijami o nasilnih dogodkih. Ne samo ob zadnjem nasilnem dogodku, ampak tudi ob podobnih dogodkih v preteklosti. Pomembno je, da nam predstavite svojo zgodbo, na kateri bo temeljil vaš primer. Policisti bodo, kot že rečeno, zapisali vaše navedbe, nato še z dopolnilnimi vprašanji iskali odgovore, ki bodo tudi smernice za pridobitev novih dokazov in njihovo zavarovanje. Če menite, da je neki predmet, zapis, SMS-sporočilo dokaz, nas seznanite z njimi in presodili bomo njegovo uporabno vrednost v vašem primeru. Enako velja, če poznate koga, ki kaj ve o nasilju nad vami - seznanite nas s tem. Pomembno je, da nam podrobno razložite svojo zgodbo in da ste pripravljeni sodelovati z nami, saj vam bomo lahko le tako ustrezno pomagali.

5. Kdaj bo za mojo prijavo izvedel storilec?

   
   Za vašo prijavo bo storilec izvedel med policijsko preiskavo, ko bodo policisti z njim opravili zaslišanje oz. pridobili njegovo izjavo o očitanem kaznivem dejanju. Že uvodoma pa bodo policisti za vas izdelali individualno oceno stopnje ogroženosti, da bi se ugotovilo, ali potrebujete posebno zaščito. V ta namen lahko policisti izvedejo nekatere ukrepe, na primer prepoved približevanja, pridržanje osumljenca, zagotavljanje zdravstvene pomoči itd.

6. Kam bodo policisti poslali mojo prijavo?

   
   Prijava bo skupaj z zbranimi dokazi, informacijami in opisanimi ukrepi, ki jih je izvedla policija, predložena v nadaljnjo presojo in odločitev državnemu tožilcu na okrožno državno tožilstvo. Če bodo policisti ugotovili, da iz prijave izhaja prekršek, bodo zanj kršitelju predpisali globo.

7. Če se še kaj spomnim, pa se mi zdi to pomembno in tega nisem povedal/-a ob prijavi … Ali lahko kako dopolnim svojo prijavo? Kako naj to naredim?

   
   Seveda. Predlagamo, da pokličete policista, ki obravnava vaš primer, in mu nova dejstva sporočite. Če morebiti ni dosegljiv (je odsoten, ni v službi), se z dežurnim policistom dogovorite, kdaj lahko pridete na policijsko postajo. Če je vaša informacija nujna in ste zaradi tega ogroženi, takoj pokličite 113!

8. Kdo mi lahko ali pa mora dati informacije o poteku postopka?

   
   Če primer v tistem trenutku vodi policija, mora ustrezne informacije dati policist. Če je policija vaš primer že odstopila v nadaljnje reševanje državnemu tožilcu, potem sme informacije o tem dati tožilstvo (policija napoti prosilca za informacije k tožilcu). Če pa že poteka sodni postopek, je za pojasnila pristojno sodišče. 

9. Kakšna je razlika med kazensko ovadbo in poročilom, ki ju sestavi policija in ju pošlje na državno tožilstvo?

   
   Kazenska ovadba pomeni, da so policisti s preverjanjem navedb iz prijave zbrali toliko dokazov, da so z določeno stopnjo suma potrdili obstoj storjenega kaznivega dejanja. Poročilo pa je opis nekega dogodka, ki pa nujno ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, oziroma ni bilo dovolj ustreznih dokazov, s katerimi bi potrdili storitev kaznivega dejanja. Toda državni tožilec lahko od policije zahteva, da ta opravi še dodatne poizvedbe in tako dopolni prvotno poročilo. Vsak opis dogodka ne glede na to, ali je opisan kot kazenska ovadba ali kot poročilo, državni tožilec šteje za prejem kazenske ovadbe in se nato o nadaljnjem postopku v vsakem konkretnem primeru posebej odloči.

10. Zanima me, ali lahko umaknem svojo prijavo, ki sem jo vložil/-a na policiji. Kaj se zgodi, če umaknem prijavo?

    
    Kaznivo dejanje nasilja v družini spada med uradno pregonljiva kazniva dejanja. To pomeni, da državni organ kazenskega pregona po uradni dolžnosti začne in vrši kazenski pregon ne glede na voljo oškodovanca oz. oškodovanke. Državni tožilec je namreč dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter ga vršiti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji.

    Umik prijave za uradno pregonljiva kazniva dejanja zato ni možen. Prijavo je možno umakniti le za kazniva dejanja, ki se podajo na predlog oškodovanca.

    Da pojasnimo še bolj natančno. Kazniva dejanja delimo na tri skupine, in sicer na:

    • kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti,
    • kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, vendar na predlog oškodovanca (torej se preganjajo le, če oškodovanec poda predlog)
    • kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo na zasebno tožbo.

    Če se zgodi nasilje v družini, mora policija torej po uradni dolžnosti začeti preiskavo tega kaznivega dejanja, ne glede na voljo oškodovanca, saj lahko le na ta način zaščiti njegovo telesno in duševno celovitost, čast in dobro ime, mu zagotovi svobodo gibanja ter temeljno pravico do varnega življenja.

Povezane vsebine

Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji
Osebna varnost