V teh dneh obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. V Policiji smo danes, 1. decembra 2022, na to temo organizirali strokovni posvet, s poudarkom na medinstitucionalnem in multidisciplinarnem pristopu. K izmenjavi dobrih praks, mnenj in rešitev smo zato povabili vse tiste deležnike, brez katerih boj proti nasilju v družini ne bi bil uspešen.
V policiji letno obravnavamo od 1200 do 1500 kaznivih dejanj nasilja v družini, pri prekrških je številka še mnogo večja. To kaže na dejstvo, da je nasilje v družini še vedno vseprisoten problem, pa tudi, da se povečuje zavedanje te problematike.
Posveta smo se udeležili strokovnjaki iz policije, centrov za socialno delo, pravosodja, šolstva, zdravstva in drugi, ki se pri svojem delu srečujemo s problematiko nasilja v družini. Oglejte si video
Ministrica mag. Tatjana Bobnar: "Sporočilo o ničelni toleranci do nasilja moramo dajati že našim najmlajšim"
Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar je uvodoma nagovorila udeležence posveta. "Nasilje v družini je nasilje nad ženskami. Treba je poudariti, da niso nasilni samo moški do žensk, so tudi ženske do moških in tudi ženske do otrok. Vendar je večji odstotek tistih, ki izvajajo nasilje nad ženskami, so moški. Gre za hud družbeni problem, ki zahteva multidisciplinarni pristop, in današnja konferenca je odziv na ta problem," je dejala ministrica.
Bobnarjeva je povedala, da verjame v to, da moramo kot družba storiti več, da pridemo resnično do ničelne tolerance do nasilja. Poudarila je, da je za dosego tega treba dajati takšno sporočilo že našim najmlajšim: "Sporočilo, ki se mora začeti v osnovni primarni družini s tem, da spoštujemo drug drugega, da smo vzor svojih otrokom. Da povemo, da kakršna koli nestrpnost v 21. stoletju nima nobenega mesta, da je treba biti strpen do drugega, ki je drugačen, ki je tuj, druge barve kože, veruje v drugega boga, ker nikoli ne vemo, kdaj se bomo sami znašli v tisti skupini drugih, do katerih bo večina nestrpna."
"Vsi skupaj moramo storiti več, da žrtvam vrnemo nadzor nad njihovim življenjem, vrnemo varnost, predvsem pa, da jim vrnemo dostojanstvo," je zaključila ministrica in udeležencem zaželela dobro diskusijo, na kateri si povemo, kje smo dobri in kje ne.
Mag. Boštjan Lindav: "Varna družba se začne z varno družino!"
Po besedah v. d. generalnega direktorja policije mag. Boštjana Lindava smo policisti pogosto prvi, ki se srečamo z nasiljem v družini: "Na intervenciji morajo policisti oceniti situacijo in se odločiti za ustrezen ukrep, ki bo zaščitil žrtev, storilcu pa dal sporočilo, da so bila njegova dejanja nedopustna." Dejal je, da si v policiji na vseh korakih prizadevamo za ničelno toleranco do nasilja. Vsi policisti se enkrat letno izobražujejo o nasilju v družini, sodelujejo na medinstitucionalnih timih, ko gre za zaščito žrtev tega kaznivega dejanja, še posebno pa smo dejavni v teh dneh, ko obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Vendar pa je ob tem opozoril, da se policija ne zmore sama boriti proti temu problemu. Policisti potrebujemo pomoč vseh institucij, s katerimi bomo skupaj sodelovali pri uspešni zaščiti žrtev: "Kajti na žalost policija v družine, kjer se dogaja nasilje, navadno vstopa (pre)pozno. Torej šele po tem, ko nasilje doseže že take razsežnosti, da se žrtev boji za svoje življenje in življenje svojih otrok, ko so posledice tako hude, da jih ne more več skriti, ko je situacija že tako težka, da se žrtev z njo sama ne zmore več spopadati, ali takrat, ko na nasilno situacijo v družini postane pozorna neka tretja oseba in v imenu žrtve poišče pomoč. To pomeni, da ste druge institucije tiste, ki policiji poveste, v katero družino je treba vstopiti in zaščititi žrtev." Kot je dodal, policisti pri tem računamo na šolnike, na zaposlene v centrih za socialno delo, na zdravstvene delavce: "Vsak od nas mora prevzeti svoj del odgovornosti in samo skupaj bomo lahko pripomogli k preprečevanju najhujših oblik nasilja, ki se prepogosto končajo tragično in za sabo kot orkan puščajo opustošenje."
V boju proti nasilju v družini je po njegovem ključna dobra preventiva tako na individualni in medosebni kot na družbeni ravni. "V javnosti in tudi v zasebnem življenju si je treba prizadevati za jasen 'rdeči karton' nasilju in ga izločiti iz naše družbe!" je zaključil mag. Lindav.
Vidnejši strokovnjaki nasilje v družini osvetlili z različnih vidikov, razpravo odprli tudi na okrogli mizi
Svoje poglede na problematiko so udeležencem nato predstavili državni sekretar dr. Branko Lobnikar (Družbeni pogled na nasilje v družini), doc. dr. Mojca Plesničar iz Inštituta za kriminologijo (Breme kazenskopravne obravnave nasilja v družini), doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana (Možnost prepoznavanja in obravnave nasilja v zdravstvenem okolju) in dr. Melita Zelnik iz Uprave za probacijo (Psihološki vidik vztrajanja v nasilnih odnosih).
Posvet se je sklenil z okroglo mizo, na kateri so v odprti razpravi sodelovali: Bojana Kračan in Nina Mezinec (obe iz Oddelka za mladoletniško kriminaliteto, Generalna policijska uprava), Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja (Center za socialno delo Pomurje), Darko Novak, vodja Oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto (Okrožno državno tožilstvo Ljubljana), Frida Burkelc, družinska sodnica (Okrožno sodišče v Celju), dr. Danijela Mrhar Prelić (direktorica Uprave RS za probacijo) in Damjana Stele (Okrožno sodišče Ljubljana).
Udeleženci okrogle mize so ugotavljali, da je nasilje v družini na žalost še vedno velik problem, celo v 21. stoletju. Še vedno so družine, kjer namesto objemov, poljubov, skupnega preživljanja časa in igranja z otroki vlada strah pred reakcijo nasilneža, občutek manjvrednosti zaradi krutih žalitev, groženj in poniževanja ter bolečine zaradi udarcev, brc in pretepanja.
Vsi sodelujoči današnjega posveta so se strinjali, da je treba v družbi ustvariti okolje, v katerem podpiramo žrtve in jih opolnomočamo, smo njihov glas. Žrtvam moramo pomagati pri odhodu od nasilneža in skrbi za otroke, tudi na socialni ravni, saj ženske ne morejo zapustiti nasilnih partnerjev, če so od njih ekonomsko odvisne. Ustvarjati moramo okolje, kjer ni prostora za nasilje in kjer nasilneži odgovarjajo za svoja dejanja, saj prav vsako nasilno dejanje povzročitelja pri žrtvi pušča resne, dolgotrajne, doživljenjske in včasih celo tragične posledice.
Povezane vsebine
Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji
