Ob mednarodnih dneh boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini osveščamo o pomembnosti prepoznavanja, preprečevanja in prijavljanja nasilja v družini. Nasilje v družini zajema različne oblike izražanja premoči storilca nad podrejeno žrtvijo. Bi jih prepoznali?

Poznamo različne vrste nasilja v družini, med katerimi je tretjim osebam nedvomno najbolj vidno fizično nasilje, saj pušča posledica na telesu žrtve, na inventarju, žrtvinih osebnih predmetih. Ostale oblike nasilja (psihično, spolno, ekonomsko) so težje opazne. Najpogosteje se uradne institucije z nasiljem v posamezni družini srečamo šele takrat, ko žrtev posledic ne more več skriti, ko se odloči za prijavo na policijo ali center za socialno delo, ali takrat, ko postane na njeno situacijo pozorna tretja oseba (sorodnik, prijatelj, učitelj …) in v njenem imenu zanjo poišče pomoč. Ker pa se nasilje v družini dogaja za zaprtimi vrati, veliko število primerov nikoli ni prijavljenih uradnim institucijam.

Najpogosteje se začne s psihičnim nasiljem

Nasilje v družini se najpogosteje začne s psihičnim nasiljem, ki ga žrtev sprva sploh ne dojema kot nasilje. V pogovorih s policisti žrtve kot najpogostejše oblike psihičnega nasilja navajajo neprestano prepiranje, kričanje, zmerjanje, žaljenje, poniževanje, zasmehovanje, izražanje nezadovoljstva z žrtvinim izgledom in delom. Storilci nad žrtvami pogosto izrekajo tudi grožnje in jih postopoma izolirajo od okolice. Prepovedujejo jim stike s starši, sorodniki, prijatelji. Na tak način jih počasi navezujejo nase, žrtve postanejo od storilcev ekonomsko in socialno odvisne, nimajo razvite socialne mreže, ki bi jim lahko pomagala, ko bi se odločile za odhod od nasilnega partnerja. Partner nad žrtvijo pogosto vrši nenehen nadzor njene komunikacije in stikov, jo mogoče celo zasleduje, zato žrtev ne more poklicati na pomoč ali komu zaupati o situaciji, ki se dogaja v njenem domu. Zaradi spretne manipulacije storilca žrtev pogosto ne ve, da so vsa ta dejanja, ki na videz izgledajo kot izraz ljubezni in skrbi storilca za žrtev, v resnici oblike psihičnega nasilja in zalezovanja.

Nadaljuje se s fizičnim nasiljem

Psihičnemu nasilju običajno postopoma sledi fizično nasilje. Veliko žrtev šele takrat spozna, da so se znašle v nasilnem odnosu. Sprva se posledice fizičnega nasilja trudijo skriti pred drugimi, pred prijatelji in delodajalci. Takrat, ko so posledice udarcev, brc, klofut, davljenja opazne na vidnih mestih, so žrtve pogosto bolniško odsotne v službi, izogibajo se stikom s prijatelji in družino, ne hodijo v šolo, dokler modrice ne izginejo. V javnosti se žrtve trudijo, da ne bi pokazale poškodb; trudijo se jih zakrivati, tako da je tretjim osebam težko opaziti, kaj žrtev doživlja v zavetju svojega doma, ki bi moral biti kotiček zaupanja, razumevanja, intimnosti in ljubezni.

Še posebno skrito očem javnosti je spolno nasilje storilca nad žrtvijo, ki pogosto vključuje nezaželeno dotikanje, poljubljanje, spolne odnose, ki so za žrtev poniževalni, boleči, neprijetni. V primerih, ko je žrtev od storilca tudi ekonomsko odvisna, ta od nje pričakuje popolno podrejenost. Pogosto žrtve nimajo niti lastnih finančnih sredstev, če pa jih imajo, jih storilci pogosto vzamejo (plača, pokojnina, socialna podpora, invalidnina). Če žrtev nima lastnih finančnih sredstev, storilec to izrablja kot vzvod za znašanje nad žrtvijo. Tudi dokumente storilci žrtvam pogosto zaklepajo v sefe, vzamejo jim ključe stanovanja.

Žrtev v odnosu vztraja zaradi sramu, strahu, občutka krivde ali odvisnosti od storilca

Vse navedene oblike nasilja so pogosto skrite drugim osebam, ki bi lahko v imenu žrtve poiskale pomoč. Žrtev v odnosu pogosto vztraja zaradi sramu, strahu, občutka krivde, odvisnosti od storilca. Težko poišče pomoč, saj zaradi storilčevih ravnanj nima razvite socialne mreže, ki bi ji lahko pomagala pri iskanju pomoči ali pri odhodu od nasilnega partnerja. Žrtev se za iskanje pomoči najpogosteje odloči takrat, ko posledic nasilja ne more več skriti, ko opazi, da nasilna dejanja partnerja negativno vplivajo na otroke in ostale družinske člane, ko so poškodbe tako hude, da mora poiskati zdravniško pomoč, ali se zaradi groženj storilca boji za svoje življenje in za življenje otrok.

Bodite glas žrtev: če opazite nasilje, to prijavite policiji

Da žrtev pride do spoznanja o ujetosti v nasilnem partnerskem odnosu, pogosto preteče veliko časa, nasilna dejanja storilca postajajo vse drznejša in hujša, rezultirajo lahko v najslabši možni obliki. Zato v policiji apeliramo na vse, ki pri svojih prijateljih in znancih, učencih, dijakih, sodelavcih, opazite znake, ki bi lahko nakazovali na to, da je oseba v domačem okolju žrtev nasilja, da to prijavite policiji na telefonsko številko 113, na najbližji policijski postaji ali na centru za socialno delo. Za vse informacije o nasilju v družini so vam na voljo tudi različne nevladne organizacije (Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo ipd.).

Ne zatiskajmo si oči pred stiskami drugih. Poiščimo pomoč v imenu žrtve, ki sama tega koraka morda ne more storiti ali zanj nima poguma. Mogoče prav vaš klic pomaga nekomu do varnejšega, lepšega in bolj brezskrbnega življenja. Vsak posameznik si namreč zasluži dom, v katerem se bo počutil varnega.

Povezane vsebine

Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji