V luči združitve bank Nova KBM in SKB pod OTP je policija že prejela prijave oškodovancev z naslova spletnih goljufij, ki se začnejo z lažno e-pošto v imenu banke in telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom. Goljufi so zato, da bi bili bolj prepričljivi, izkoristili združitev bank NKBM in SKB z OTP banko.

Eden izmed načinov je, da vas goljufi pokličejo po telefonu in se predstavijo kot uslužbenci banke ter vas z izmišljeno zgodbo, da bo v primeru nesodelovanja vaš denar prišel v last madžarske banke, prepričajo, da jim posredujete osebne in bančne podatke (davčna in telefonska številka, gesla, SMS potrditveni žetoni ..). Zahtevani podatki so potrebni za namestitev spletne banke, zato si lahko goljufi v nadaljevanju na svoje naprave namestijo spletno banko, s katero dostopajo do vašega računa in vam ga v nadaljevanju tudi izpraznijo.

Lahko pa potrebne podatke pridobijo tudi z ribarjenjem (t. i. phishingom), in sicer na način, da na elektronski naslov ali SMS v imenu banke pošljejo sporočilo. V sporočilu lažno navedejo, da je zaradi združitve bank potrebna nujna posodobitev oziroma nadgradnja e-banke. Taka sporočila vedno vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, identična spletni strani e-banke, ki jo sicer uporabljate. Po vnosu zahtevanih podatkov vas lahko goljufi dodatno pokličejo tudi po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko in v nadaljevanju izpraznijo vaš bančni račun.

Policisti opozarjamo

• Slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu in v zvezi z združitvijo ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel.

• Teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo prek povezav, poslanih v SMS ali e-sporočilih.

•  Prejeta elektronska ali SMS sporočila sicer dajejo vtis, kot da so bila poslana s strani banke.

• Vaša banka vam za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke.

• Zahtevani podatki so lahko davčne številke, telefonske številke, enkratna gesla ipd.

• Do svojih spletnih bank vedno dostopajte prek aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova - nikoli prek klika na povezavo.

• Ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnete na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.

Povezane vsebine

Varnost na internetu – preventivni nasveti

Zlorabe elektronskega bančništva