V zadnjem času se znova pojavljajo goljufije, ki obljubljajo hitre in visoke zaslužke. Bodite previdni in ne nasedajte.

Policija je v zadnjih letih večkrat opozarjala na spletne goljufije, ki se začnejo prav z obljubami o lahkem zaslužku in visokimi donosi, običajno z vlaganjem sredstev v virtualne valute.

Od leta 2020 do konca 2022 je bilo skupno obravnavanih okoli 500 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot 16,5 milijona evrov.

Storilcem je v pomoč tudi trend naraščanja vrednosti ter s tem popularnosti nekaterih virtualnih valut, saj jim daje občutek, da lahko kdorkoli na lahek način, brez truda pride do visokega zaslužka, kar pa seveda ne drži.

V želji po hitrem zaslužku so mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih (nerealnih) zaslužkov ob minimalnem tveganju. Tovrstne nerealne obljube so razvidne tudi iz promovirane sheme "kriptotrejd", pri čemer opozarjamo, da so značilne za goljufije z investicijskimi vlaganji, ki smo jih obravnavali v preteklosti.

Poleg obljub o lahkem in hitrem zaslužku je za tovrstne goljufije značilno, da spletni goljufi vlagateljem na spletnih platformah lažno prikazujejo dobičke, ki jih v začetni fazi tudi v manjšem obsegu izplačajo, posledično pa se vlagatelji odločijo za višje vložke. Zato je povprečno oškodovanje na letni ravni več kot 30.000 evrov na posamezno obravnavno zadevo.

Običajno spletne strani promovirajo preko družbenih omrežij ali po elektronski pošti, pri čemer s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike preko različnih spletnih klepetalnic (messenger, whatsapp …) ali telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente, pri čemer uspešnost oglaševanega produkta podkrepijo z lažnimi objavami znanih osebnosti, ki naj bi z vlaganjem v oglaševan produkt povečali svoje premoženje.

Opozarjamo, da bi lahko imelo tudi širjenje oziroma promoviranje tovrstnih shem, za katere se v nadaljevanju izkaže, da gre za goljufijo, elemente sostorilstva ali pomoči pri storitvi kaznivega dejanja.

Povezane vsebine

Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo