Policija je v okviru tedna preprečevanja korupcije danes, 7. decembra 2023, v prostorih Ministrstva za notranje zadeve organizirala okroglo mizo z naslovom Korupcijska tveganja pri izvajanju ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Udeležence okrogle mize sta nagovorila tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in pomočnik generalnega direktorja policije Jože Senica.
"Učinkovito preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj in hiter kazenski postopek dajeta javnosti najmočnejše sporočilo, da sistem deluje transparentno in učinkovito ter da deluje pravna država," je med drugim poudaril minister Boštjan Poklukar.
Korupcijska kazniva dejanja so eno bolj perečih področij gospodarske kriminalitete, saj se nanašajo na zlorabo položaja za pridobitev zasebne koristi, je v uvodnem nagovoru povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. "Na eni strani korupcija spodkopava verodostojnost in ugled institucij, na drugi strani pa deluje kot dejavnik, ki omogoča organiziran kriminal. S tem ne škoduje le posameznikom ali posameznim institucijam, ampak škoduje družbi kot celoti in njenim demokratičnim načelom." Dejal je še, da se problematike korupcijskih kaznivih dejanj kot minister za notranje zadeve zelo dobro zaveda, in dodal: "Temu področju posebno pozornost namenja tudi vlada dr. Roberta Goloba. Tako je ena od naših koalicijskih zavez tudi ničelna toleranca do korupcije, učinkovit pregon kriminala in učinkovite preiskave projektov in investicij, ki so prepleteni s sumi korupcije."
Udeležence je nagovoril tudi pomočnik generalnega direktorja policije Jože Senica.
Jože Senica je dejal: "Namen okrogle mize je ozavestiti in vnaprej preprečiti možnost zlorab, da bi bila obnova po poplavah in plazovih izvedena brezhibno, brez kakršnih koli negativnih konotacij. To je enako pomembno kot sama obnova. V policiji smo zato organizirali ta posvet, da bi o nevarnostih zlorab ozavestili vse deležnike, vse družbe in državne organe, ki sodelujejo pri dodeljevanju, porabi in nadzoru finančnih sredstev, namenjenih za popoplavno obnovo in sanacijo škode. Gospodarski subjekti in druge organizacije so dovzetne za širok spekter kaznivih dejanj. Najbolj izstopajoča oblika kriminalitete je zagotovo gospodarska kriminaliteta, predvsem korupcija."
"Policija je lani obravnavala 191 korupcijskih kaznivih dejanj, kar je nad desetletnim povprečjem in kaže trend naraščanja. Čeprav se sprva ta podatek zdi zaskrbljujoč, pa je vendarle lahko porast obravnavanih kaznivih dejanj tudi dobra novica, saj pomeni višjo stopnjo zaznavanja korupcije ter proaktivno delo policije," je navedel. Ob tem je povedal, da v policiji pozdravljamo predlog nove direktive Evropske komisije, ki bi na ravni držav članic Evropske unije poenotila pravila na področju boja proti korupciji in razširila definicijo kaznivih dejanj, ki se jih preganja kot korupcijo. Tako bi v okviru korupcije poleg podkupovanja lahko šteli in kazensko preganjali tudi zatajitev, trgovanje z vplivom, zlorabo položaja, oviranje pravosodnih organov in nezakonito pridobitev premoženja. Še posebej pa pozdravljamo predlog glede zvišanja kazni za tovrstna kazniva dejanja.
Poleg uslužbencev policije so se okrogle mize udeležili tudi predstavniki Službe vlade za obnovo po poplavah, Ministrstva za naravne vire in prostor, SID banke, Urada za nadzor proračuna, Ministrstva za javno upravo, Evropskega javnega tožilstva, Komisije za preprečevanje korupcije in Skupnosti občin Slovenije.
Namen okrogle mize je bil seznanitev s ključnimi akterji in aktivnostmi, ki se bodo odvijale pri obnovi po poplavah in plazovih. Glede na obseg projekta in sredstva, ki so na voljo, so se udeleženci namreč strinjali, da med drugim obstajajo tudi tveganja za pojav korupcije, zato je cilj, da s skupnimi močmi tveganja čim bolj zmanjšamo oziroma odločno ukrepamo, če bodo zaznane nepravilnosti ali kazniva dejanja.
Udeleženci okrogle mize so razpravljali o obsegu naravne nesreče, ki se je zgodila avgusta letos, in jo primerjali z drugimi naravnimi nesrečami, ki so se zgodile v obdobju obstoja države. Glede na pretekle izkušnje so se strinjali, da obstajajo tudi tveganja za korupcijo in druga kazniva dejanja, saj se uvajajo določeni novi instrumenti financiranja obnove. Pozornost bo treba nameniti tudi upravljanju posojilnih skladov in jamstvenih shem, tako za fizične kot tudi pravne osebe. Na splošno velja, da obstaja veliko korupcijsko tveganje pri stiku javnega in zasebnega sektorja, ki se pogosto odraža v izvajanju javnih naročil. Razpravljavci so zato govorili tudi o tem perečem vprašanju in izjemah, ki veljajo v primeru naravnih nesreč. S kakšnimi praktičnimi težavami se srečujejo občine na terenu, je spregovoril tudi eden izmed županov.
Za obnovo po poplavah in plazovih bodo namenjena tudi sredstva Evropske unije. Slovenska policija je bila v preteklosti prek različnih projektov že pobudnica okrepljenega medinstitucionalnega sodelovanja za preprečevanje goljufij na škodo EU, zato bo s tem delom nadaljevala tudi v prihodnje. Govorci na okrogli mizi so si izmenjali izkušnje pri tovrstni problematiki in nanizali vrsto najpogostejših tipologij pri storitvi kaznivih dejanj in nepravilnosti, ki bi lahko bili aktualne tudi pri financiranju ali sofinanciranju obnove po poplavah in plazovih. Edinstvene izkušnje s tega področja je z udeleženci delil tudi evropski delegirani tožilec na Evropskem javnem tožilstvu.
Udeleženci so pozdravili organizacijo okrogle mize in se strinjali, da je bil to le začetek dobrega nadaljnjega sodelovanja.
