V Celju je 6. decembra 2022 potekala 8. Nacionalna konference o varnosti v lokalnih skupnostih. Tema letošnje konference je bila povezanost in prepletenost varnosti v lokalnih skupnostih s cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. Na konferenci, ki jo je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Maribor, sta prisotne nagovorila tudi državni sekretar dr. Branko Lobnikar in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav.

Kot je dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, v policiji ves čas poudarjamo, kako zelo pomembno je pojem varnosti obravnavati v kontekstu celotnega družbenega dogajanja. "Poslanstvo in naloge policije so sicer zelo konkretno opredeljene, tu ni dosti prostora za različne interpretacije. Ve se, kdaj morajo policisti ukrepati in kako. Ve se, da morajo preprečevati, odkrivati in obravnavati vsakršna nedovoljena ravnanja, ki ogrožajo ljudi, njihovo življenje, njihovo lastnino. Tu ni debate", je dejal Lindav.

Policija je že zdavnaj prepoznala kompleksnost pojma varnosti in temu primerno razvila koncept policijskega dela v skupnosti. Cilji tega koncepta so več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, večja vidnost in prisotnost policistov med ljudmi, doseganje večjega občutka varnosti ter večje zaupanje v delo policije in zadovoljstvo z njim. Policijsko delo je lahko učinkovito samo takrat, ko so policisti prisotni med ljudmi in skupaj z njimi ugotavljajo in rešujejo njihove težave. "Uspešno policijsko delo v skupnosti je sicer ožje vezano na delovanje vodij policijskih okolišev in varnostnih sosvetov, v resnici pa se odraža v delu vsakega policista. V vseh postopkih, v odnosu policistov do ljudi in nenazadnje tudi v strateških, managerskih odločitvah vodstva," je dejal Lindav.

Poudaril je še, da Slovenija še vedno velja za eno najvarnejših držav na svetu. "To je njena razpoznavna značilnost, ki jo postavlja visoko na lestvico kakovosti življenja. Bilo bi nekorektno trditi, da je to v celoti zasluga policije. Lahko pa si brez lažne skromnosti priznamo, da so k temu svoj doprinos dali tudi slovenski policisti in policistke."

Varnost posameznika je v sodobnih demokratičnih družbah dojeta kot ena najvišjih vrednot, ki posamezniku omogoča, da si kroji življenje po lastnih prepričanjih in pričakovanjih, hkrati pa utrjuje podobo pravne države, je dejal državni sekretar dr. Branko Lobnikar. "Povezanost posameznikove varnosti s koncepti, katerih namen je zagotavljanje dobrobiti za vse, je v evropskem prostoru nujno in organsko povezana s konceptom človekovih pravic. Človekove pravice, ki so bile sprva omejene na nacionalni prostor, so se v zadnjih desetletjih generalizirale na širši mednarodni prostor. Še več, redko je kaj mogoče generalizirati na celotno človeštvo, za človekove pravice pa lahko rečemo, da bi morale biti univerzalni civilizacijski standard, ki varuje posameznika pred samovoljnimi posegi države in državnimi nosilci oblasti. Če so univerzalne, so tudi vseobsegajoče: iz prvotnih političnih in civilizacijskih so dobile tudi ekonomske, socialne in kulturne razsežnosti. Takšno dojemanje varnosti v povezavi s človekovimi pravicami pa vodi v odmik od državocentrične perspektive varnosti k zagotavljanju individualne (človekove) pravice do varnosti."

Varnost tako postaja temeljna državljanska pravica, ki zahteva od države sintezo širokega nabora državnih in družbenih politik. S tem pa je naloga sistema nacionalne varnosti v smislu zaščite pred zunanjimi in notranjimi grožnjami pomembno presežena, je sklenil dr. Lobnikar.

Fakulteta za varnostne vede proučuje varnost v lokalni skupnosti v okviru Programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih, ki od leta 2015 v sodelovanju s slovensko policijo, občinami in drugimi organizacijami organizira nacionalno konferenco o varnosti v lokalnih skupnostih.