Generalni direktor policije Marjan Fank je v soboto, 27. maja 2017, Slovenskemu planinskem muzeju v Mojstrani v upravljanje slovesno predal nov muzejski predmet. Gre za policijski helikopter Agusta Bell 47J-2A Ranger, imenovan tudi "burduš", prvi reševalni helikopter v naših gorah.
Trak ob slavnostnem prevzemu helikopterja so skupaj prerezali direktor slovenske policije Marjan Fank, direktorica Slovenskega planinskega muzeja Irena Lačen Benedičič, župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat in predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik.
Helikopter Bell 47 z registrsko številko YU-HAK je prišel v takratno letalsko enoto milice v maju leta 1967. Njegov prihod ni pomenil le začetka delovanja Letalske enote milice, sedanje Letalske policijske enote, temveč tudi začetek in nadaljevanje razvoja helikopterskega gorskega reševanja v Sloveniji. Prav ta helikopter je bistveno vplival na helikoptersko gorsko reševanje v Sloveniji, ki je prepoznano kot eno najbolj razvitih, tako zaradi tehnike kot tudi zaradi strokovnosti in požrtvovalnosti ljudi. Poznavalci ocenjujejo, da trenutno po svetu leti še okrog tisoč primerkov različnih verzij modela Bell 47. Kar nekaj jih je na ogled v muzejih širom po svetu. Vendar pa takšen, kot si ga lahko od maja letos ogledate v Slovenskem planinskem muzeju, sodi med tako redke, da jih lahko preštejemo na prste ene roke.
V Ferati Mojstrana so ob tej priložnosti prikazali, kako poteka gorsko reševanje s helikopterjem. Ekipa v policijskem helikopterju je z "abzajlanjem" oz. spuščanjem po vrvi navzdol s pomočjo vitla rešila ponesrečenega planinca, ki so ga gorski reševalci nato oskrbeli in pripravili za nadaljnji transport do zdravstvene ustanove.
Zvečer pa je v dvorani Slovenskega planinskega muzeja potekala okrogla miza z zanimivimi gosti, ki so predstavili zgodovino "burduša" in helikopterskega reševanja nasploh ter druge zanimivosti. Gostje so si lahko ogledali tudi dokumentarni film o gorskem reševanju.
Iz Policije sta kot gosta na okrogli mizi sodelovala Robert Kralj, pomočnik poveljnika Letalske policijske enote (LPE) in obenem vodja gorske enote policije, ki je predstavil helikoptersko reševanje, ter Miha Avbelj, letalski tehnik v LPE, ki je predstavil tehnične lastnosti tega helikopterja kakor tudi lastnosti novejših helikopterjev, ki jih uporablja slovenska policija.
Začetek delovanja Letalske policijske enote sega v leto 1967, ko se je takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve odločil, da s pomočjo slovenskega gospodarstva kupi prvi helikopter. Tako je Slovenija 19. maja 1967 dobila prvi slovenski in prvi policijski helikopter. Helikopter znamke Agusta AB 47 J2A, imenovan tudi "burduš", je podnevi opravljal naloge nadzora in urejanja cestnega prometa, nadzora državne meje, pomagal je pri odkrivanju in zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, za lažje oblike dela pa ga je uporabljalo tudi gospodarstvo. Decembra 1967 je bila usposobljena prva ekipa za reševanje v gorah, tri mesece kasneje pa je "burduš" prvič aktivno izvajal reševanje pod plazom zasutega turnega smučarja. Iz uporabe je bil umaknjen spomladi leta 1984, od takrat pa do letos je bil shranjen v hangarju Letalske policijske enote kot starodobnik.
Po besedah Igorja Potočnika, predsednika GRZS, bo prihodnje leto minilo petdeset let od prvega reševanja, v katerem je bil uporabljen helikopter. "Škoda bi bilo, da bi prav ta stal v hangarju Letalske policijske enote, zato smo pred časom generalnemu direktorju policije predlagali, da bi helikopter razstavili v Slovenskem planinskem muzeju. Nato je Ministrstvo za notranje zadeve helikopter s pogodbo predalo muzeju v upravljanje," je Potočnik opisal "burduševo" pot od Brnika do Mojstrane. "16. maja 2017 smo helikopter iz hangarja LPE na brniškem letališču s pomočjo Slovenske vojske pripeljali v Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Tu so ga strokovnjaki z jeklenico pritrdili pod strop, tik ob muzejskem vhodu. Helikopter je postal sestavni del muzejske zbirke in je povezan s 'kotičkom GRZS', kjer je predstavljena gorska reševalna zveza. V tem kotičku je na ogled tudi 'originalni' vitel za izvedbo reševanja s tem helikopterjem," je še dodal.
Februarja 1967 so dokumentirali prvi helikopterski pristanek. Prav ta helikopter je nato še 15 let pomagal gorskim reševalcem, na zadnjo akcijo so ga poslali leta 1984.
Med zgodovinskimi zanimivostmi, ki so povezane s helikopterskim reševanjem s pomočjo "burduša", je tudi naslednji dogodek: 24. marca 1968 je ob pol osmih zjutraj pod severno steno Mojstrovke na območju Jam kložasti plaz zasul šest od osmih turnih smučarjev, ki so se namenili z Vršiča prek Vratc in čez Sleme proti Tamarju. Četrt ure pred njimi se je tam spustilo prvih osem smučarjev; zadnja dva sta še postala na Slemenu in videla vso nesrečo. Čez pobočje je smučalo drugih osem smučarjev. Najprej se je pod njimi premaknila s smučino odrezana plast, debela več kot meter. Čez nekaj trenutkov pa se je iz ozke grape petdeset metrov nad njimi s pokom utrgal plaz sprijetega, kložastega snega. Šest smučarjev so zajele velike kocke klož. Štirje so umrli, peto smučarko, ki je imela hude poškodbe, in šestega smučarja, nepoškodovanega, sta s pomočjo prve skupine rešila nezasuta tovariša. Opisana nesreča, v kateri je gorskim reševalcem prvič na pomoč priletel tudi burduš", je opisana v zborniku Reševanje v gorah.
Pri tistem prvem reševanju, v katerem je sodeloval ta helikopter, je na kraj nesreče pripeljal predvsem opremo, za kaj več v njem ni bilo prostora. Kot je še opisal Potočnik: "To je helikopter, ki se ni mogel dvigniti dosti više kot na višino Kredarice, poleg pilota je bilo v njem prostora le še za dve osebi oziroma malo več opreme. Danes imamo seveda na voljo večje, boljše helikopterje, ki se dvigujejo še višje, prepeljejo več opreme, pri reševanju se uporablja elektromotorni vitel, tako da lahko praktično že v zraku ponesrečenca spravimo v helikopter in ga odpeljemo v zdravstvene ustanove."
