Sorodne objave

 

Čeprav je od začetka motoristične sezone - ta je prve motoriste na ceste privabila že februarja - minilo več mesecev, na voznike enoslednih vozil ne preži nič manj nevarnosti. Če so bili motoristi spomladi pri prvih prevoženih kilometrih še previdni,  nekateri med lepim vremenom pridobijo lažni občutek varnosti in zato tudi vozijo hitreje ter bolj agresivno. Poostren nadzor, ki ga bodo policisti izvedli v začetku avgusta, bo zato namenjen tudi takšnim voznikom.

Aktivnosti, namenjene boljši varnosti voznikov enoslednih vozil, bodo policisti tako ponovno izvedli med 1. in 15. avgustom 2011 na območju vseh policijskih uprav. Pozorni bodo zlasti na upoštevanje omejitve hitrosti in drugih prometnih predpisov, psihofizično stanje voznikov in tehnično brezhibnost vozil.

 MG 0180

S tem ukrepom pa policisti ne zaključujejo preventivnih dejavnosti za boljšo varnost motoristov v letošnjem letu. Ker sodijo vozniki enoslednih vozil med kategorijo bolj izpostavljenih udeležencev, so namreč aktivnosti policije, ministrstev, nevladnih organizacij in predstavnikov civilne družbe, predvidene skozi vso motoristično sezono. Policisti bodo tako nadaljevali s poostrenimi nadzori nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov in nadzori v naseljih nad vozniki koles z motorjem. Merili bodo hitrost, preverjali tehnično brezhibnost enoslednih motornih vozil in psihofizično stanje njihovih voznikov. Poleg tega v policiji načrtujemo tudi številne preventivne aktivnosti, kot sta sodelovanje na javnih prireditvah motoklubov in delavnice Policijska izkušnja kot nasvet.

S tovrstnimi aktivnostmi želimo vplivati zlasti na spremembo vedenjskih vzorcev in vzpostaviti enakovreden odnos med vozniki enoslednih motornih vozil in ostalimi udeleženci v prometu, pa tudi med samimi motoristi, ki morajo spoznati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev največ storijo sami.

slika2

Najpogostejša vzroka prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je življenje izgubilo 16 (lani v tem obdobju 14) voznikov enoslednih motornih vozil, 93 (97) se jih je hudo in 326 (311) lahko telesno poškodovalo. Lani se je sicer na slovenskih cestah zgodilo 21.353 prometnih nesreč, kar je za 3,6 % več kot leta 2009. V teh nesrečah je umrlo 138 (171) udeležencev, hudo telesno poškodovanih je bilo 865 (1.035) in lahko telesno poškodovanih 9.453 (11.083) udeležencev. V prometnih nesrečah je leta 2010 umrlo 23 (31) voznikov enoslednih motornih vozil, 211 (246) se jih je hudo telesno poškodovalo, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 679 (874) voznikov enoslednih motornih vozil.

Krivda za prometno nesrečo pa ni vedno na strani motoristov, saj vozniki enoslednih vozil običajno povzročijo le polovico prometnih nesreč, v katerih izgubijo življenje. Cestnoprometne predpise zato upoštevajmo vsi udeleženci v prometu!


Na vozne razmere in s tem varnost v cestnem prometu vpliva tudi spremenljivo vreme!

  • Močan dež, nalivi in toča na vozišče nanesejo pesek, vejevje, listje in podobne naplavine, ki z vozišča navadno ni takoj odstranjeno, zato morate motoristi temu ustrezno prilagoditi način in hitrost svoje vožnje.
  • Najhujše nesreče se dogajajo ravno v lepem, sončnem vremenu, ko so ceste suhe. Ob lepem vremenu lahko pridobimo lažen občutek varnosti, zaradi česar nekateri vozijo hitreje in bolj agresivno, s tem pa ogrozijo sebe in druge udeležence v prometu.
  • Ustavljanje na avtocesti, v predorih ali pod nadvozi ob neurju in toči, je izredno nevarno. Na odstavnem pasu avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, je vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen v sili, prepovedana. Tudi na vozišču avtoceste in ceste, rezervirana za motorna vozila, je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje. Enako velja za predore in nadvoze. Voznik lahko svoje vozilo ustavi na parkirnih prostorih počivališč, nikakor pa ne na odstavnih pasovih ali celo na vozišču.


Med vožnjo uporabljajte ustrezna zaščitna sredstva, saj vam lahko ta rešijo življenje!

Policisti želimo voznike motornih koles spodbuditi k uporabi vidnih oblačil in zaščitnih sredstev, kot so čelada, zgornji del kombinezona, odsevni brezrokavnik. Takšna zaščitna sredstva zaenkrat med motoristi še niso posebej razširjena, ker so zaradi fluorescentnih barv in materialov cenovno dražja od ostalih, po drugi strani pa je tudi zavedanje o pomenu vidnosti v prometu potrebno še okrepiti.

  • Če nimate zaščitnih oblačil odsevne barve, uporabljajte odsevna telesa (nalepke in trakovi) ali pa izberite oblačila svetlih barv. Za večjo vidnost naj bodo vselej prižgane tudi luči na motornem kolesu!

 Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo tudi:

  • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih pri prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
  • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
  • Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
  • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
  • Poskrbite, da boste čim bolj vidni.
  • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
  • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
  • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
  • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
  • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
  • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h kar 40 metrov. Pri vožnji upoštevajte dejstvo, da je pot ustavljanja seštevek reakcijske in zavorne poti.
  • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni.

 MG 8283

Kako pa za večjo varnost na motorju skrbijo slovenski gledališki igralec Janez Hočevar - Rifle, smučarski skakalec in vrhunski športnik, zaposlen v policiji, Robert Kranjec, športni novinar Mitja Gustinčič, Andrej Rupnik iz vodstva policije in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec?


Oglejte si še: