Sorodne objave

 

V policiji še vedno zaznavamo porast problematike z investicijskimi vlaganji v lažne spletne platforme. Problematika je začela izstopati že v letu 2020, ko je bilo obravnavanih 83 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot dva milijonov evrov. Letos pa je bilo do konca avgusta obravnavanih že 115 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot pet milijonov evrov! Vsem, ki jih mika obet hitrega zaslužka, zato v policiji svetujemo, naj bodo izjemno previdni in naj vsako tako "čudežno" ponudbo raje dobro preverijo.

Primer laznih oglasov v spletnih medijih fotoVarni na internetu

Treba je vedeti, da kombinacija varne naložbe in visokega donosa v poslovnem svetu ni nikoli realna. Na fotografiji primer lažnih oglasov v spletnih medijih (vir: varninainternetu.si)

Ne nasedajte mamljivim obljubam o (pre)lahkem zaslužku

Za tovrstne goljufije je značilno, da storilci na spletu ponujajo različne oblike lahkega zaslužka, pri čemer potencialne oškodovance privabljajo z možnostjo vlaganja sredstev v različne oblike naložb (virtualne valute, zlato, sklade ipd.) in z obljubami o nerealno visoki donosnosti (tudi po več odstotkov dnevno).

Kako pride do oškodovanja?

Oškodovanci svoja denarna sredstva v višini več tisoč ali celo več deset tisoč evrov vlagajo v lažnive naložbene produkte. Do tega lahko pride na različne načine, in sicer:

  • na podlagi oglasa na družbenih medijih, ki ponuja možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka;
  • na podlagi stika, ki ga goljufi v nadaljevanju vzpostavijo s potencialnimi oškodovanci po telefonu ali elektronski pošti; v nekaterih primerih kontaktne podatke pridobijo preko obrazca, ki ga oškodovanec izpolni na spletu, ali iz javno dostopnih podatkov, obstajajo pa tudi primeri, ko goljufi kličejo na naključne telefonske številke;
  • brez predhodne preveritve (preko spleta, po telefonu ali osebno), ali je v ozadju produkta dejansko ponudnik naložbenih storitev ali pa gre samo za zlorabo imena ali oznake uveljavljenih ponudnikov investicijskih storitev oz. za izmišljenega ponudnika;
  • oškodovanci si po navodilu goljufa na svoj računalnik namestijo program za oddaljen dostop (običajno Anydesk), s čimer storilcem omogočijo v celoti upravljati s svojim računalnikom;
  • goljufi postanejo njihovi "osebni asistenti" in prek oddaljenega dostopa na lažni investicijski platformi v imenu oškodovanca odprejo trgovalni račun ter denarnice za virtualne valute;
  • oškodovanci nepoznanim osebam zaupajo geslo spletne banke, podatke o plačilnih karticah in druge bančne podatke; nato goljufi opravijo prenakazilo denarja na račune v tujini z namenom nakupa virtualnih valut;
  • goljufi v profilih lažnih investicijskih platform prikazujejo visoke donose, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, saj njihovih vložkov ne investirajo v produkte, temveč jih odtujijo s transakcijami v druge virtualne denarnice.

Bodite previdni pred izvedbo investicije

Svetujemo vam, da svoja sredstva raje vlagate v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov finančnih storitev, pri čemer se v tovrstnih zadevah predhodno posvetujte s strokovno podkovanimi investicijskimi svetovalci.

Če ste bili oškodovani, dogodek prijavite policiji

Če ugotovite, da ste svoja sredstva investirali v produkt, ki ne omogoča izplačila vloženih sredstev, ste bili najverjetneje žrtev goljufije, zato svetujemo, da zadevo nemudoma prijavite na najbližji policijski enoti ali na spletnem mestu policije: Vloga za naznanilo kaznivega dejanja policiji

Povezane vsebine

Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo

Policija obravnava vse več goljufij z lažnimi investicijskimi vlaganji, ki obljubljajo tudi več kot stoodstotno tedensko donosnost