Od 3. decembra 2019 ima Muzej slovenske policije, poleg prostorov v Tacnu, kjer je predstavljena Kriminalistična zbirka in razstava Človeka nikar … aktivnosti policije v osamosvojitveni vojni, razstavne prostore tudi na Kotnikovi ulici 8, kjer so na ogled razstave: Od orožnika do policista, 70 let Policijskega orkestra in Kulturna dediščina Kotnikove 8.

Prvi so razstave v "novih" muzejskih prostorih po otvoritvi 6. decembra 2019 obiskali dijaki iz Šolskega centra Slovenj Gradec, z dvema učiteljicama. Dijaki programa ekonomski tehnik v okviru učnih vsebin poslušajo predavanja o državi in pravu, zato so z zanimanjem sledili predstavitvi zgodovine slovenske policije in zgodovini kazenskega prava na Kotnikovi 8, ogledali pa so si tudi kriminalistično zbirko v Tacnu.

Razstave, ki so na ogled v Beli galeriji na Kotnikovi ulici 8 v Ljubljani, na svojstven način pričajo o zgodovini organov za notranje zadeve.

Razstava od Orožnika do policista nas popelje skozi 169-letno zgodovino policijske organizacije na Slovenskem. Policiji kot največji varnostni sili za zagotavljanje pravnega reda države lahko sledimo skozi različna časovna obdobja, ko je delovala v okviru različnih državnih tvorb: od avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevine Jugoslavije, t. i. socialistične Jugoslavije, pa do samostojne Slovenije. Vidimo lahko, kako so se spreminjala poimenovanja naših varuhov reda, njihove uniforme, oborožitev, zaprisege, medtem ko so njihove temeljne naloge: zagotavljati javni red, mir in varnost državljanov ostale nespremenjene že od leta 1850. Seznanimo pa se lahko tudi s številnimi zanimivostmi, kot je na primer ta, da so v začetku v to organizacijo sprejemali samo samske in neporočene fante, brez otrok; pa tudi, zakaj so naše miličnike pogosto imenovali kifeljci.

Razstava 70 let Policijskega orkestra govori o posebnem pomenu specifične policijske enote, ki bogati policijsko in slovensko kulturo že več kot 70 let. Policijski orkestri so se v policijskih organizacijah pojavili kot enote za utrjevanje njihovega ugleda, v zadnjem obdobju pa imajo vidno vlogo tudi pri tkanju vezi s širšo skupnostjo, pri čemer souresničujejo sodobno policijsko poslanstvo. Razstava prikazuje prehojeno pot naših policijskih godbenikov, od leta 1948 do danes, od amaterske tradicionalne godbe na pihala do resnega profesionalnega in visoko umetniškega orkestra, ki od leta 1994 nosi naziv protokolarni orkester Republike Slovenije.

Razstava Kulturna dediščina Kotnikove 8, ki je bila pripravljena novembra 2019 v zvezi s programsko nalogo za umestitev Muzeja slovenske policije na Kotnikovo 8, na podlagi raziskav Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Mednarodnega grafičnega likovnega centra, odkriva zgodovino stavbe in njenih prebivalcev. Leta 1851 je bila na tem mestu zgrajena tovarna vžigalic. Leta 1859 jo je nadomestil parni mlin, ki je tukaj deloval do leta 1900, ko je bila stavba preurejena v dom za usmiljene sestre – Marijin dom. Skupnost redovnic je imela svojo lastno tiskarno, knjigoveznico, vezilnico, elektrarno (še pred mestno!), internat za bodoče redovnice in javno kuhinjo za uboge. Sestre so imele velik vpliv na življenje Ljubljančanov glede šolanja, zdravstva, skrbi za osirotele otroke itd. in so na tej lokaciji delovale do izselitve leta 1948, ko je stavbni kompleks prešel v upravljanje države. Nova oblast je prostore dodelila narodni milici. Sledila sta obnova in prilagajanje objekta in v začetku leta 1949 je bilo poslopje, prvotno imenovano Dom Narodne milice, že v uporabi. Med drugim je imelo veliko prireditveno dvorano, knjižnico, čitalnico, kuhinjo, jedilnico, zimski vrt, klubske prostore in policijski muzej, ki je na tej lokaciji deloval do leta 1970, do preselitve v Tacen. V procesu ideološke prenove zgradbe po drugi svetovni vojni je pomembno vlogo odigrala nova likovna oprema. Konec štiridesetih in v začetku petdesetih let so bile naročene in izvedene najmanj tri večje stenske poslikave, ki po vsebini spadajo v kontekst socialističnega realizma, poudarjajo nedeljivo povezanost vrednot narodnoosvobodilne borbe ter nove politične in družbene realnosti. Deli Maksima Sedeja in Ivana Seljaka - Čopiča sta se ohranili do današnjega časa, medtem ko se verjetno prebeljena slika Marija Preglja, ki se je nahajala v jedilnici oziroma klubu ljudskih poslancev, še išče.

Razstave na Kotnikovi ulici 8 so na ogled po predhodni najavi v Muzeju slovenske policije.