Dan žena je praznik, namenjen vsem ženskam tega sveta. V policiji, nekoč povsem moški instituciji, je danes ženska roka prisotna tako reč na vseh področjih dela. Morda je prav zato pri nas še toliko bolj prisotno zavedanje, koliko drobnih, a pomembnih korakov je bilo potrebnih za takšno spremembo v zastopanosti obeh spolov v naših vrstah.
V počastitev mednarodnega praznika žensk smo tako na Policijski akademiji v Tacnu, Ljubljana, danes, 8. marca 2023, pripravili prireditev in se tako simbolično zahvalili vsem našim sodelavkam.
Dogodka so se – namenjen je namreč prav njim – udeležile številne sodelavke iz različnih enot notranjega ministrstva, policije in inšpektorata ter člani širšega kolegija generalnega direktorja policije in notranjega ministra.
Zbrane je najprej nagovoril gostitelj prireditve, generalni direktor policije mag. Senad Jušić, ki je sodelavkam iskreno čestital ob 8. marcu in se jim v svojem osebnem imenu in imenu vseh moških kolegov, uslužbencev policije, zahvalil za njihov nepogrešljivi prispevek policiji. Poudaril je, da sodelavke s svojim znanjem, veščinami in sposobnostmi razvijajo stroko, dvigajo standarde našega dela, vnašajo raznolikost v kolektive in policijskemu poklicu dajejo drugačno podobo – ljudem prijaznejšo in dostopnejšo.
V svojem nagovoru je poudaril tudi, da »policijski poklic že dolgo ni več le moška domena. Kolektivi so čedalje bolj mešani, ženske zasedate številne vodstvene položaje in opravljate najzahtevnejše operativne naloge. Na eni strani se zabrisuje razlika med spoloma. Obenem pa se še vedno ohranjajo tradicionalna pričakovanja, da bo ženska tista, ki bo poleg službe na svoja pleča v celoti prevzela še vsa gospodinjska opravila in vodilno starševsko vlogo. Ob tem je sodobna družba žensko – namesto da bi jo razbremenila – še dodatno obremenila z novimi zahtevami in pričakovanji o doseganju popolnosti na vseh področjih življenja. Kako vse to zmorete, je nam moškim včasih velika uganka. Ne glede na vse izzive nam namreč vsak dan znova dokazujete, da ni naloge, ki ji ne bi bile kos.«
Prisotne je nagovoril tudi notranji minister Boštjan Poklukar, ki je ob mednarodnem dnevu žena vsem sodelavkam iskreno čestital. "Želim vam, da vse poklicne in osebne izzive tudi v prihodnje premagujete pogumno, vztrajno in odločno. Izkazovanje spoštovanja in prepoznavanje pomena enakopravnosti pa naj se v naši družbi udejanjajo čez celo leto," je dejal Poklukar in se vsem sodelavkam iz ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve zahvalil za njihov doprinos skupnosti, predvsem pa doprinos k delu in ugledu institucije.
Prireditev je bila glasbeno zastavljena – udeleženci so lahko prisluhnili ubranim melodijam celotne zasedbe našega odličnega orkestra, ki je ob tej priložnosti pripravil koncertni repertoar, primeren za takšno priložnost, kot je počastitev sodelavk.
Ob Policijskem orkestru sta nastopila tudi Klavdija Trnovšek, policistka z zvonkim glasom, ki jo vsi skupaj že dobro poznamo (nastopila je namreč v policijski božično-novoletni videočestitki), ter mednarodno znan in priznan solo pevec Martin Sušnik.
Dogodek, kakršen je bil današnji, pomeni pomembno priložnost za zahvalo zlasti nežnejšemu spolu s sporočilom, da so sodelavke pomemben del organizacije, da so prepoznavne in njihovi dosežki vidni.
Ženske v policiji nekoč in danes
V policiji je bilo na zadnji dan preteklega leta, tj. 31. decembra 2023, med 8.162 zaposlenimi 2.252 žensk. Od tega je bilo 1.366 policistk (med njimi 201 kriminalistka in dve pripadnici Specialne enote) ter 886 drugih delavk policije.
Pripadnice nežnejšega spola so si počasi in postopoma začele utirati pot v policijo že v prvi polovici 20. stoletja. Tako smo že leta 1936, v času Kraljevine Jugoslavije, dobili prvo slovensko policistko in prvo policistko v Jugoslaviji nasploh. Ta je bila pogumna in odločna ženska, cenjena v krogu sodelavcev. Kot kriminalistka se je trudila uporabiti drugačne pristope pri delu z otroki, ženskami, prostitutkami in mladoletnimi prestopniki ter je bila med drugim zaslužna tudi za ustanovitev socialnega odseka znotraj kriminalističnega oddelka policije.
Med drugo svetovno vojno in po njej, in sicer od leta 1941 do 1954, so se v organizaciji pojavljale tako imenovane narodne zaščitnice. To so bile dekleta in ženske, ki so se zaposlile v leta 1941 ustanovljeni narodni zaščiti, iz katere je po drugi svetovni vojni nastala ljudska milica. Kmalu po osvoboditvi naj bi nekaj časa ženske miličnice usmerjale promet. A to je bilo le kratko obdobje, potem pa so ponovno izginile iz javnega življenja. Ostale naj bi le še v vlogi paznic v kazenskih-poboljševalnih zavodih in referentk v enotah kriminalistične službe, ki se ukvarjajo z mladoletnimi storilci in ženskami storilkami kaznivih dejanj.
Vojne razmere so se v družbi odrazile v povečanju mladoletniškega kriminala. Mladi so se množično pretepali in bežali od doma ali iz zavodov, izvajali vlomne tatvine in premoženjska kazniva dejanja ter uboje, poleg tega pa sta bila med njimi prisotna tudi alkoholizem in prostitucija. Vse se je zgoščalo zlasti v največjih slovenskih mestih in prav ženske so bile tiste, ki so se začele intenzivneje ukvarjati s to problematiko. Sem zato segajo tudi začetki vključevanja žensk v policijsko organizacijo. Prve operativke s področja mladoletniškega kriminala so bile pravzaprav socialne delavke, ki so imele posebna znanja in spretnosti, s katerimi so lahko ustrezno ukrepale na tem problematičnem področju.
Velika prelomnica v zaposlovanju in vključevanju žensk v takratno milico je bila leto 1973. Gre za pomemben mejnik za policijski poklic, ki je do tedaj veljal za povsem moškega. Po tem letu so se namreč organizaciji pridružile miličnice in se zaposlile na policijskih postajah po vsej Sloveniji. Opravljale so naloge, enakovredne nalogam moških sodelavcev.
Vključevanje žensk v policijo se je nadaljevalo do leta 1983, ko je ponovno naletelo na ovire in se je pot ženskam ponovno zaprla. Šele v letu 1994 so v kabinetu ministra sprejeli (dokončno) odločitev o ponovnem zaposlovanju žensk v policiji. V uniformirani policiji so se namreč srečevali s kadrovskim primanjkljajem, ki so ga hoteli odpraviti s sprejemom policistk. Večji sprejem žensk v uniformirano policijo je bil tudi ob vstopu Slovenije v schengen in pojavu potreb po varovanju zunanje meje Evropske unije.
Dandanes vemo, da je prispevek žensk nepogrešljiv za obstoj tako velike organizacije. Ženske so skozi zgodovino prehodile dolgo in naporno pot in si pri tem izborile pomembne, neodtujljive pravice. Da bo tako ostalo, moramo, kot nas uči zgodovina, nenehno skrbeti vsi skupaj in vsak posebej.
