Ob šestnajsti obletnici ene najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gorskega reševanja je bil 10. junija 2013 spominski pohod na Okrešelj. Pohoda s spominsko slovesnostjo se je tudi letos udeležilo veliko zaposlenih v policiji, ki so obeležili spomin na tragično nesrečo v pogorju Savinjskih Alp.
10. junija 1997 je na območju Okrešlja potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov Gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi policijski helikopter. Po spletu nesrečnih okoliščin je med vajo prišlo do hude nesreče, v kateri se je smrtno ponesrečilo pet izkušenih gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, dr. Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Že istega leta so se člani takratnega strokovnega kolegija direktorja uprave policije odločili, da v spomin na tragično preminule gorske reševalce, med katerimi je bil tudi tedanji načelnik inšpektorata policije na UNZ Kranj Mitja Brajnik, vsako leto obiščejo ta kraj in položijo venec.
Venec so na spominsko obeležje položili namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol Turk, direktor Uprave uniformirane policije mag. Srečko Jarc in Robert Kralj iz Letalske policijske enote ter vodja gorske policijske enote.
"Danes obeležujemo obletnico nesreče izpred 16 let, ko je stena pod Tursko goro vzela pet predanih gorskih reševalcev, izjemnih sodelavcev in čudovitih ljudi. Tragedija je takrat pretresla vso slovensko javnost. V prvi vrsti svojce in prijatelje, katerih bolečina je bila ob izgubi daleč največja. Dogodek je globoko zarezal tudi v zavest in srca tistih, ki so se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjali z gorskim reševanjem. Nesreča je prizadela tudi vse ljubitelje planinstva, saj nas je na najbolj boleč način opomnila, kako krhko je človeško življenje. Izguba sodelavca Mitje Brajnika pa je za vedno zaznamovala tudi slovensko policijo," je v svojem nagovoru dejal namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol Turk.
Mitja se je s svojo močno voljo in trdim delom med sodelavci zapisal kot predan policist in požrtvovalen gorski reševalec. Ti dve vlogi sta v njem združevali močan vzgib, da bi pomagal sočloveku v stiski. Prav ta odlika, ta požrtvovalnost, je bila skupni imenovalec vseh petih, tragično preminulih reševalcev. "Mitja, Luka, Jani, Rado in Boris so bili možje z veliko začetnico. In srcem, večjim od njih samih. Nič ni večjega od pripravljenosti, da ogroziš svoje življenje, da bi rešil življenje nekoga drugega," je še dodal Turk.
Gorsko reševanje predstavlja eno najbolj nevarnih oblik reševanj, ki običajno potekajo ob zelo neugodnih vremenskih razmerah. Tako se gorski reševalci pri reševanju drugih močno izpostavljajo nevarnostim. Prav zaradi ekstremnih razmer pri reševanju, ki zahteva dobro opremljenost in vrhunsko usposobljenost, je pomembno, da se vsi tisti, ki se vključujejo v reševanje, dobro usposobijo za tako naporno in odgovorno delo. Tudi nesreča, ki se je pripetila pod Tursko goro, je bila namenjena temu. Žal se je končala tragično.
