Zaradi številnih vprašanj, ki se nanašajo na aktualno zavrnitev skupine migrantov na slovensko-avstrijski meji, pojasnjujemo, da so avstrijski varnostni organi zaradi povečane stopnje ogroženosti svoje države poostrili varnostne ukrepe v Avstriji.
Med drugim so začeli s striktnejšo registracijo tujcev, ki vstopajo v njihovo državo. V ta namen so na vstopno točko Karavanke/Rosenbash pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so državljani. Tovrstna dodatna jezikovna kontrola se je začela 26. decembra 2015 in s tem datumom so začeli tudi zavračati prve skupine tujcev.
Do danes zjutraj, 29. decembra, so nam tako Avstrijci zavrnili skupno 413 tujcev. Edini razlog zavrnitve je ugotovitev avstrijskih varnostnih organov, da tujci ne prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so državljani. Razlog zavrnitev torej ni v tem, da tujci prihajajo iz varnih držav oziroma nevojnih območjih. Avstrijski varnostni organi tako sprejemajo tudi državljene Maroka, Alžirije, Irana ipd.
Vse zavrnjene tujce nameščamo v Center za tujce. Po ponovni registraciji, v katero vključujemo tudi pogodbene prevajalce, smo včeraj avstrijskim varnostnim organom uspešno predali 91 tujcev, ki so bili predhodno zavrnjeni. Trenutno je na poti v Avstrijo še dodatnih 100 tujcev, ki so bili zavrnjeni v preteklih dneh (tudi za omenjene je bila opravljena ponovna registracija).
Dogaja pa se, da v naših postopkih pri ponovni registraciji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljemo avstrijskim varnostnim organom, ponovno skrivajo svoje pravo poreklo (predvidevamo, da zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito).
Pri registraciji tujcev sicer za ugotavljanje identitete oziroma porekla tujca uporabljamo dokaze, ki jih zberemo pri pregledu, z zbranimi obvestili in s pomočjo tolmača, ki glede na obliko jezika lahko opredeli, iz katerega območja prihaja tujec (magrebsko narečje, kamor spada tudi maroško narečje, se na primer povsem razlikuje od bljižnjevzhodnega narečja, kamor spada tudi sirsko narečje).
V zvezi z napovedanimi zaostritvami mejne kontrole na evropski ravni pa pojasnjujemo:
Komisija je 16. decembra 2015 predlagala spremembe Zakonika o schengenskih mejah, kjer predlagajo spremembo 7. člena, ki določa mejno kontrolo. Sprememba se nanaša na mejno kontrolo oseb, ki uživajo pravico do prostega gibanja pri prehajanju zunanjih schengenskih meja. Mejna kontrola ob izstopu in vstopu bi vsebovala:
a) preverjanje državljanstva osebe in potovalnih dokumentov, vključno s preverjanjem v SIS-u, Interpolu in nacionalnih bazah podatkov policije
b) preverjanje, ali oseba ne predstavlja grožnje notranji varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom ter javnemu zdravju.
Poudarjamo, da gre za predlog Komisije, ki bo predmet razprave in usklajevanj na strokovnem in političnem nivoju Evropske unije. Slovenija bo do zakonodajnega predloga proučila vse posledice in pripravila stališče do predloga, ki ga bo zagovarjala v telesih Evropske unije. Slovenska policija ima v zvezi s tem zadržke, saj to pomeni sistematično kontrolo vseh potnikov, ki prestopajo slovensko-hrvaško mejo. Tako bi morali torej sistematično kontrolirati vse, ki v poletnih mesecih potujejo na poletni dopust na Hrvaško (tudi avtobuse z upokojenci, otroke, ki potujejo z družinami, ipd). Nedvomno bi taka mejna kontrola imela velik vpliv tudi na povečanje čakalnih dob.
Aktivnosti slovenske policije v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi