Na pobudo slovenske policije so se danes, 9. avgusta 2024, na Obrežju sestali predstavniki slovenske in hrvaške policije, ki so obravnavali aktualne ukrepe za obvladovanje nedovoljenih migracij in preprečevanje tihotapljenja ljudi. S hrvaško policijo sicer poteka aktivno operativno sodelovanje, tako na državni kot tudi na regionalni oz. lokalni ravni, pri čemer se stremi k usklajenemu delovanju in iskanju rešitev za izboljšanje stanja na področju preprečevanja nezakonitih migracij.
Direktor Uprave uniformirane policije Mirko Nunič se je s pomočnikom glavnega ravnatelja policije in načelnikom Uprave za mejo hrvaške policije Zoranom Ničenom pogovarjal o operativni problematiki nedovoljenih migracij in izmenjavi operativnih informacij, zato so na srečanju sodelovali tudi predstavniki mejnih policij iz državne in regionalne ravni. Ker so nezakonite migracije močno povezane z organizirano kriminaliteto tihotapljenja ljudi, so na sestanku prisostvovali tudi predstavniki kriminalistične policije.
Mirko Nunič je poudaril pomembnost učinkovitega nadzora, odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij. Hrvaški strani se je zahvalil za konstruktivno sodelovanje, pri tem pa omenil prizadevanja obeh policij na skupni meji. Slovenska in hrvaška policija vsakodnevno sodelujeta pri izvajanju mešanega patruljiranja, prav tako pa izvajata skupno usklajene poostrene nadzore nad nedovoljenimi migracijami.
V marcu je bil na skupni meji z namenom preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih prehodov notranje meje, preverjanja zakonitosti bivanja ter preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete izveden večdnevni poostren nadzor, ki je zajemal območje več policijskih uprav na obeh straneh meje. V nadzoru so sodelovali policisti PU Novo mesto, PU Koper in PU Ljubljana ter na hrvaški strani PU zagrebačka, PU karlovačka, PU primorsko-goranska in PU istarska. S poostrenimi nadzori, prerazporeditvijo kadrov na najbolj obremenjena območja in prilagajanjem svojih aktivnosti razvoju nedovoljenih prehodov državne meje bomo še naprej zagotavljali učinkovit nadzor nad nedovoljenimi migracijami.
Slovenska policija se je v letu 2024 s kolegi iz Hrvaške dogovorila o mehanizmu obojestranske izmenjave ključnih kratkoročnih analitičnih in operativnih informacij na področju nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. Na podlagi teh informacij obe policiji spremljata in primerjata spremembe na področju omenjene problematike ter organizirata lastne aktivnosti in operativno delo.
Dogovorili so se še, da policiji nadaljujeta z okrepljenim izvajanjem mešanih patrulj, katerih krajevno in časovno usmerjanje bo slonelo na rezultatih analiz tveganja ter dogovorih na operativni ravni. Po potrebi se izvajanje mešanih patrulj usmerja tudi v izvajanje nadzora na javnih transportnih sredstvih. V letošnjem letu je bilo izvedenih že skoraj 1.000 skupnih mešanih patrulj, pri čemer je bilo pri nedovoljenem prestopu prijetih skoraj prav toliko tujcev.
Slovenska policija uspešno izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Letos je policija do 7. avgusta 2024 obravnavala 314 primerov (v enakem obdobju lani 201), v katerih je bilo prijetih 349 tihotapcev ljudi (od tega 343 tujcev in 6 slovenskih državljanov) s 1.953 nezakonitimi migranti. Za 320 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor. Med prijetimi tihotapci prevladujejo državljani Ukrajine, Romunije, Gruzije, Turčije in Poljske.
Slovenska policija je v prvih sedmih mesecih letos (od 1. januarja do 31. julija 2024) obravnavala 25.786 nedovoljenih vstopov, od tega večino oziroma 25.092 na notranji meji s Hrvaško. Kar 83 odstotkov nedovoljenih vstopov na notranjih mejah je v letošnjem letu obravnavala Policijska uprava Novo mesto, ki ji s šestimi odstotki sledi PU Maribor. Med obravnavanimi tujci prevladujejo državljani Sirije (8.794), Afganistana (3.728), Turčije (2.220), Maroka (1.978), Bangladeša (1.389), Pakistana (1.039), Indije (934), Nepala (787), Egipta (723) in Rusije (527). Letos je bilo do 31. julija 2024 evidentiranih 24.805 izraženih namer za podajo prošnje za mednarodno zaščito, kar je za 3,1 % manj kot v primerljivem predhodnem obdobju v letu 2023, ko jih je bilo 25.600.