Čeprav se je prometna varnost v letu 2009 zelo izboljšala, hitrost ostaja najpogostejši vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Zaradi neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah lani namreč umrlo kar 62 oseb, kar je več kot tretjina vseh umrlih! Zato po vsej državi začenjamo desetdnevno akcijo Hitrost, počasneje je varneje.

Na skupni novinarski konferenci 22. aprila 2010 smo predstavili naše aktivnosti in ukrepe, načrtovane za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti vožnje. Obenem smo napovedali novo spletno kampanjo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z naslovom Hvala, ker voziš zmerno.

Sodelovali so mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Bojan Žlender iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Direkciji RS za ceste, Zlatko Zaletel iz Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Robert Štaba iz Avtomotozveze Slovenije, Boris Sodja iz Združenja občinskih redarjev Slovenije in mag. Mimi Zajc z Ministrstva za zdravje.

22. aprila smo v policiji skupaj z ostalimi sodelujočimi ministrstvi in nevladnini organizacijami začeli akcijo Hitrost - počasneje je varneje. Hitrost je namreč na slovenskih in tudi evropskih cestah najpogostejši vzrok prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Zato je namen akcije, ki bo potekala v dveh terminih, zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč zaradi hitrosti.

Vplivati želimo na zavest ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo sami, je poudaril mag. Kapun: "Predpisov se ne upošteva zaradi tistih, ki nadzorujejo, ampak da smo bolj varni sami, naši bližnji in drugi udeleženci v prometu."

Zvočni posnetek izjave mag. Ivana Kapuna (mp3) 

Po besedah mag. Ivana Kapuna iz Generalne policijske uprave bodo med akcijo policisti poostreno nadzirali hitrost, ki bo usmerjena predvsem v najhujše prekoračitve hitrosti.

Umiritev hitrosti je posebej pomembna spomladi, ko se na cestah pojavlja več udeležencev, hkrati pa ima zaradi toplejšega in suhega vremena večina voznikov varljiv občutek varnosti, zaradi česar vozi hitreje. Edini pravi način za zmanjšanje povprečne hitrosti je doslednejše spoštovanje omejitev hitrosti in ustrezna prilagoditev vožnje razmeram na cesti. S tem bi obvarovali marsikatero življenje ob morebitni prometni nesreči.

Več informacij o načrtovanih aktivnostih policistov kot tudi ugotovitev in statističnih podatkov je v gradivu Policije 

Že če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno 4 %.

Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %.

Več o kampanji Hvala, ker voziš zmerno, na spletni strani:

V akciji Hitrost, počasneje je varneje, z različnimi aktivnosti, ki jih koordinira policija, sodelujejo številni državni organi in institucije ter organizacije civilne družbe: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Ministrstvo za promet, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Mestna redarstva, Vojaška policija, Prometni inšpektorat RS, Družba za avtoceste Republike Slovenije, d. d., Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Zavod varna pot, Avtomoto zveza Slovenije in Summit leasing. 

Zvočni posnetek izjave mag. Bojana Žlendra (mp3) 

Mag. Bojan Žlender iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je pri akciji Hitrost nosilec preventivnih aktivnosti ter medijske kampanje in oglaševanja, je povedal, da statistike za leto 2009 v primerjavi z letom prej kažejo, da je več voznikov upoštevalo omejitve hitrosti in s tem prispevalo k varovanju naših življenj in življenj naših bližnjih. "V akciji Hvala, ker voziš zmerno, zato nudimo možnost vsem, da se zahvalijo zmernim voznikom," je dejal mag. Žlender in dodal, da bo kampanja letos tako usmerjena predvsem v spodbujanje ustreznega ravnanja v prometu in zmerno vožnjo.

Vsi se lahko zahvalimo zmernim voznikom na www.hvalati.si, na to pa nas bodo opozarjali tudi televizijski, radijski in tiskani oglasi, plakati ter spletno in alternativno oglaševanje, prav tako bodo potekale številne preventivne aktivnosti, prireditve in dogodki.

Tudi udeleženci novinarske konference so se voznikom, ki upoštevajo hitrostne omejitve, lahko zahvalili s sodelovanjem v kampanji. Njihove fotografije bodo kot promocija zmerne vožnje objavljene na spletni strani www.hvalati.si.

Več informacij o načrtovani kampanji je v gradivu SPV  

Zvočni posnetek izjave Roberta Štabe (mp3) 

Sekretar komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oz. predstavnik Avtomotozveze Slovenije Robert Štaba je na novinarski konferenci poudaril pomen treningov varne vožnje. Kot je še dejal, želijo pri AMZS z načrtovanimi aktivnostmi, ki so "le droben delček" vseh aktivnosti v akciji, "na zelo konkreten ter jasen in življenjski način" predstaviti voznikom vse pasti in posledice, ki jih s sabo prinaša hitrost.

Zvočni posnetek izjave Borisa Sodje (mp3) 

Boris Sodja iz Združenja občinskih redarjev Slovenije je predstavil aktivnosti občinskih redarstev ter njihova pooblastila v zvezi z meritvami hitrosti, ki so v naseljih še vedno previsoke, in sicer je povprečna hitrost v naseljih 56 km/h, morala pa bi biti 46 km/h, da bi bilo stanje zadovoljivo. Problematične so zlasti prevelike hitrosti v okolici šol, vrtcev, zdravstvenih domov in na nevarnih delih znotraj posameznih naselij. Povedal je, da je nekaj občinskih redarstev v Sloveniji že kupilo samodejne merilnike in že izvajajo nadzor. Povezujejo se s policisti na svojih območjih, da se dogovorijo za lokacije merjenja hitrosti, prav tako bo to potekalo sedaj ob akcijah Hitrost, počasneje je varneje. "Bo pa potrebnega še nekaj časa, da bodo odgovorni v občinah spoznali, da samodejne merilne naprave niso nekaj takega, kar bi odganjalo 'volivce', ampak naprave, ki bodo zagotavljale varnost na občinskih cestah," je mnenja Boris Sodja.

Več o tem v gradivu ZORS 

Zvočni posnetek izjave Zlatka Zaletela (mp3) 

Predstavnik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Zlatko Zaletel je predstavil praktični pripomoček v obliki kroga Hiti počasi, ki so ga pripravili v ZŠAM in s katerim je mogoče zelo enostavno in brez vsakega računanja ugotavljati številne podatke, odvisne od hitrosti, s katero vozimo, predvsem pa reakcijsko pot, zavorno pot in pot zaustavljanja na suhem in mokrem cestišču ... Izpostavil je tudi pomen prenašanja bogatih spoznanj in izkušenj njihovih prostovoljcev, pretežno poklicnih voznikov, na druge udeležence v prometu, zlasti mlade. Za svoje aktivnosti so izbrali slogan z jasnim sporočilom: Vsi za varnost - varnost za vse. "V Zvezi ZŠAM Slovenije smo trdno prepričani, da se bo varnost cestnega prometa dolgoročno izboljšala šele takrat, ko bo prometna varnost postala splošna vrednota, skrb za varnost pa množično gibanje," je ob koncu še dejal Zlatko Zaletel.

Več o tem v gradivu ZŠAM 

Zvočni posnetek izjave Mimi Zajc (mp3) 

Predstavnica Ministrstva za zdravje mag. Mimi Zajc pa je povzela aktivnosti, ki jih je zdravstveno ministrstvo pripravilo za motoriste reševalce in voznike nujnih reševalnih vozil. Ministrstvo veliko sodeluje z enotami nujne medicinske pomoči v državi, pri čemer ugotavljajo, da poleg ustrezne strokovne izobrazbe ti vozniki in motoristi reševalci nujno potrebujejo tudi posebna znanja in spretnosti za vožnjo motorjev in reševalnih vozil. Kajti tudi vozila, namenjena hitrim intervencijam v zdravstvu, so lahko udeležena v prometnih nesrečah, je dejala mag. Mimi Zajc: "Vozniki, ki hitijo na intervencijo, vozijo motorje in reševalna vozila hitreje in pod večjim stresom kot ostali, saj lahko vsaka sekunda pomeni življenje ali smrt, poleg tega ne vedo, kaj jih čaka na cilju. Ne glede na to, da so opremljeni z opozorilnimi znaki, se dogaja, da jih ostali udeleženci v prometu spregledajo oz. ne spoštujejo opozorilnih znakov." Zato bodo treningi varne vožnje, kamor bodo napoteni vsi reševalci motoristi v Sloveniji, prav gotovo prispevali k boljšemu obvladovanju nevsakdanjih situacij na cesti. Tovrstne treninge pa načrtujejo tudi za voznike reševalnih vozil - reševalce.

Več o tem v gradivu MZ