Na povabilo slovenskega generalnega direktorja policije Marjana Fanka so se danes, 4. decembra 2015, na Brdu pri Kranju sestali visoki predstavniki štirih policij in se v luči povečanih migracijskih tokov, s katerimi se v zadnjem obdobju soočajo vse štiri države, pogovarjali o krepitvi nadzora na mejah.

Zvočni posnetek izjave generalnega direktorja policije Marjana Fanka (mp3) 

Evropa se v zadnjih letih sooča z neprimerljivim migracijskim pritiskom. Samo letos je v EU vstopilo že 1,2 milijona migrantov, od tega največ prek dveh glavnih migracijskih poti. Verjetnost, da bi se ta tok na dolgi rok zmanjšal, ne glede na vsa prizadevanja ni ravno visoka. Posebnost migracijskega toka je tudi, da imajo migranti izbran jasen cilj in to niso naše države. Zato je vloga držav, ki jih migranti prehajajo, predvsem zagotavljanje osnovne humanitarne in zdravstvene oskrbe, zagotavljanje javnega reda in miru v svojih državah ter ustrezno beleženje migrantov, ki potujejo skozi te države. O tem pričajo tudi skorajda zanemarljive številke vloženih prošenj za mednarodno zaščito.

Zaradi preobremenjenosti ciljnih držav, v katere vstopa največ migrantov, so nekatere države že začele sprejemati določene ukrepe za zajezitev vstopa. Zaradi vseh teh okoliščin so bile tudi države vzdolž migracijske poti primorane sprejemati posamezne dodatne ukrepe, ki pa ne predstavljajo zapiranja meja, ampak omogočajo in krepijo zagotavljanje varnosti migrantov ter preprečujejo poslabšanje humanitarne situacije. V zadnjih dneh smo sicer priča upadu številk, kar pripisujemo vremenskim razmeram v Grčiji in delno tudi zaostritvi sprejema na makedonski meji, vendar to ni dolgoročno zagotovilo za dejansko zmanjšanje.

V naslednjih mesecih bo jasno, ali bo na zmanjšanje migracijskega toka bistveno in dolgoročno vplival tudi dogovor o skupnem akcijskem načrtu za sodelovanje na področju migracij, ki so ga pred nekaj dnevi sprejeli visoki predstavniki EU in Turčije.

Napadi v Parizu pa so močno izpostavili še eno zelo pomembno komponento tega pojava, to je varnost. Pozornost vseh se je s prej predvsem humanitarnega vidika hitro preusmerila in ustvarja dodaten pritisk na delo policije pri kontroliranju in uravnavanju migracijskega toka skozi naše države.

Predstavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije so se zato v okviru današnjega srečanja zavzeli za boljšo identifikacijo migrantov. Ena od možnosti, o kateri je bilo veliko govora, je tudi možna uvedba dokumenta, ki bi migranta spremljal na celotni poti od vstopa v Evropo. O tej ideji bo Slovenija poskušala pridobiti širše soglasje v okviru EU, pri morebitni izvedbi pa bi morala sodelovati tudi agencija Frontex.

Predstavniki policij so izpostavili velik pomen točnosti sporočanja podatkov o migrantih in kapacitetah, ki je bilo dogovorjeno na sestanku predsednikov vlad 25. oktobra 2015 in poteka pod okriljem agencije Frontex.

Zaradi stalnega naraščanja števila migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, se še dodatno spodbujajo razprave o omejevanju migracij in zapiranju meja tistim migrantom, ki ne iščejo mednarodne zaščite. Predstavniki vseh štirih policij so se tako strinjali, da je potrebno zagotoviti dosledno izvajanje pravil in še okrepiti medsebojno sodelovanje, s katerim bi lahko učinkoviteje ločevali ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, od drugih migrantov.

Ob močno povečanih migracijskih tokovih se vse policije srečujejo tudi s primeri, ko se posameznik ali del družine ločijo od ostalih. V takih primerih bodo poleg Rdečega križa kot nosilca aktivnosti združevanja družin po novem z izmenjavo podatkov pomagale tudi kontaktne točke, ki jih bodo določile sodelujoče policije.

V zadnjem času je med migranti tudi vse več oseb, ki razmišljajo o morebitni vrnitvi v svojo državo ali drugo državo, kjer so bili pred tem ustrezno nastanjeni. Vendar nimajo niti sredstev niti potrebnih informacij o tem, kako se vrniti. Vse države v regiji imajo urejene določene oblike sodelovanja z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki ima med drugim mandat, da podpira prostovoljno vračanje. Predstavniki policij so se zato odločili skupaj pozvati IOM, da pripravi proaktivni regionalni pristop za promocijo in podporo prostovoljnega vračanja.

V razpravah so vsi sodelujoči izrazili velika pričakovanja glede pozitivnega vpliva dodatnih aktivnosti, ki naj bi jih v kratkem začela v Grčiji izvajati agencija Frontex. Grčija je včeraj namreč zaprosila agencijo Frontex in države članice, da ji pomagajo okrepiti nadzor nad migracijskimi tokovi, ki prihajajo na njene otoke, s pomočjo mehanizma RABIT. Poleg tega pa se bo v kratkem začela izvajati tudi skupna operacija na meji z Makedonijo, s ciljem boljšega nadzora nad izstopom migrantov iz Grčije in nadaljevanja njihove poti na t. i. balkanski poti.

O rezultatih tega srečanja bo generalni direktor policije Marjan Fank obvestil tudi hrvaškega kolega, saj se žal Hrvaška, kljub povabilu, tudi tega sestanka ni udeležila.

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi