V Ljubljani je danes, 27. novembra 2015, potekala prva nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih, ki jo je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Na konferenci, namenjeni iskanju odgovorov na varnostne izzive v občinah, je sodeloval tudi predstavnik policije.
Pobuda za konferenco je nastala v okviru raziskovalnega dela programske skupine Fakultete za varnostne vede, ki jo vodi prof. dr. Gorazd Meško. Ta je danes tudi predstavil smernice njihovega dela, namenjenega iskanju rešitev za učinkovito zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih. Pripravljenost prebivalcev na sodelovanje s policijo je po njegovih besedah v Sloveniji dokaj visoka, celo višja od pričakovanj policije. V okviru raziskovalnega dela je programska skupina v minulih letih med drugih izvedla raziskave o policijskem delu v skupnostih. Posvetili so se delu svetov za varnost v občinah in ugotavljali, kako varnostno ogrožene se počutijo občani. Prav tako so raziskovali geografsko porazdelitev odklonskih pojavov v Ljubljani, kjer obravnavajo sicer približno 30 odstotkov vse prijavljene kriminalitete v Sloveniji. V prestolnici se kriminaliteta po njihovih ugotovitvah koncentrira predvsem ob vpadnicah v mesto, v središču mesta in v BTC.
Marko Podlesnik iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo na Generalni policijski upravi je udeležencem konference predstavil policijsko delo v skupnosti.
Kot je povedal, je slovenska policija leta 2013 sprejela novo strategijo policijskega dela v skupnosti, katere osnovni namen je, da z določenimi ukrepi na področju organizacije dela, delovnih procesov, usposabljanja in izobraževanja ter tudi s spremembo dojemanja in pojmovanja vloge policijskega dela v skupnosti poveča učinkovitost in uspešnost dela policije na vseh področjih. Z novo strategijo želimo v prvi vrsti doseči več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, državnimi organi in civilno družbo, večjo vidnost in okrepljeno prisotnost policistov v lokalni skupnosti (npr. s pomočjo projekta E-policist).
Poudaril je, da se policija zaveda svojega temeljnega poslanstva: služiti ljudem, ob tem pa krepiti pravno državo in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Ljudje v različnih skupnostih bodo namreč zadovoljni z delom policije le, če se bo na varnostni problem odzvala nemudoma in učinkovito. Nova filozofija policijskega dela v skupnosti, ob spremembah, ki jih je prinesel tudi Zakon o organiziranosti in delu v policiji, že daje vidne rezultate, prav tako se slovenska policija ljudem odpira tudi preko novodobnih komunikacijskih kanalov in socialnih spletnih omrežij.
Na področju policijskega dela v skupnosti je še veliko prostora za izboljšanje. Temu daje velik poudarek tudi septembra 2015 sprejeta Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025, ki kot pomembno prioriteto razvoja izpostavlja krepitev in napredek koncepta policijskega dela v skupnosti, z dolgoročnim ciljem preprečevanja varnostnih dogodkov. Posamični cilji pa so: visoka stopnja partnerskega sodelovanja s subjekti lokalne skupnosti in prebivalci pri zagotavljanju varnosti, večji občutek varnosti pri ljudeh, večje zaupanje ljudi v delo policije, večje zadovoljstvo ljudi z delom policije in učinkovito preprečevanje ter preiskovanje kriminalitete. Nazadnje je izpostavil še načrte vodstva policije za izboljšanje dela na tem področju za leto 2016. Med drugim je treba okrepiti samostojnost policijskih enot na regionalni in lokalni ravni pri načrtovanju aktivnosti ter razširiti že prepoznane dobre prakse, potrebne je več t. i. situacijske preventive, predvsem pa je treba policijsko delo v večji meri načrtovati tako, da bo prilagojeno že nastalim kot tudi pričakovanim varnostnim problemom.
Več o policijskem delu v skupnosti na spletni strani policije: Državljani in policija
