Delo policije v zadnjih štirinajstih dneh so narekovale predvsem spremenjene varnostne razmere zaradi množičnega vstopanja migrantov v državo. Čeprav je videti, da se je situacija, ki smo jo do sedaj obvladovali z velikimi napori, včeraj začela nekoliko umirjati, pa zaradi precejšnjega zanimanja domače in tuje javnosti objavljamo nekatera pojasnila in odgovore Policije in Ministrstva za notranje zadeve na najpogostejša vprašanja o policijskih aktivnostih v zadnjih nekaj tednih in tudi v prihodnje.
Slovenska policija si tudi v obdobju soočanja države s povečanim migracijskim tokom po svojih najboljših močeh prizadeva za zagotavljanje varnosti državljanov, za zavarovanje javnega reda in miru ter premoženja ljudi. To je in bo naša prioriteta in v ta namen smo angažirali vse razpoložljive kadre in materialno-tehnična sredstva.
Obenem si skupaj z vsemi drugimi službami (zdravstvenimi, civilno zaščito, vojsko, humanitarnimi organizacijami idr.), ki sodelujejo pri sprejemanju, obravnavanju in pomoči migrantom, prizadevamo za čimbolj dostojno in humano obravnavo množice ljudi, ki prehaja čez državo, kolikor je to seveda mogoče glede na izjemne razmere zaradi številčnosti in tudi raznolikosti migrantov. Posebno pozornost namenjamo najranljivejšim skupinam.
Pri tem pa poskušamo zagotoviti, da bi bilo vstopanje migrantov čim bolj usmerjeno in nadzorovano ter usklajeno s sosednjimi varnostnimi organi. Le na takšen način lahko namreč obvladujemo varnostno situacijo in migrantom nudimo ustrezno oskrbo ter zagotavljamo varnost tako migrantov kot tudi prebivalcev Slovenije. Nenajavljeni, neorganizirani in nekontrolirani prihodi večjih skupin ljudi zunaj določenih vstopnih točk povzročajo namreč velike varnostne in logistične težave, saj ne želimo, da bi migranti v dežju in na mrazu po več ur čakali brez zaščite. Na organiziran in kontroliran način lahko dnevno sprejmemo med 2.000 in 2.500 migrantov, nove pa šele, ko jih določen del odide v Avstrijo.
Na nekatere očitke in vprašanja glede razmer na terenu in domnevno neustrezne obravnave migrantov, ki se pojavljajo v medijih, moramo pojasniti, da je veliko migrantov že ob prihodu v Slovenijo v slabem stanju, saj jim v drugih državah niso zagotovili ustrezne oskrbe. Zato jim je treba najprej zagotoviti hrano, obleko, namestitev, po potrebi zdravstveno pomoč. Razumeti je treba, da zaradi ogromnega števila migrantov, ki pridejo naenkrat, vsem naenkrat zaradi omejenih kapacitet in zmožnosti res ne moremo zagotoviti najboljših pogojev, si pa za to prizadevamo z vlaganjem maksimalnih naporov. Vsakodnevno iščemo rešitve, s katerimi bi izboljšali razmere na terenu.
Z različnimi rešitvami in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi poskušamo v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve reševati tudi težave, ki jih prihodi velikega števila migrantov povzročajo prebivalcem krajev, kjer so mejni prehodi ter sprejemni in nastanitveni centri. Tako smo v zadnjih dneh poiskali že kar nekaj rešitev, ki bodo lokalnemu prebivalstvu olajšale vsakodnevno življenje, obenem pa predstavljajo tudi poenostavitev policijskega dela na terenu in razbremenitev drugih služb:
- v Šentilju bomo vzpostavili zasilni železniški peron za izstop iz vlakov v neposredni bližini zelo obremenjenega nastanitvenega centra Šentilj, tako da migranti ne bodo več hodili skozi samo naselje. Ko bo peron vzpostavljen, bo odstranjena tudi zapora ceste, ki je trenutno postavljena zaradi izstopa migrantov in njihove poti od železniškega perona do nastanitvenega centra;
- v Dobovi smo uvedli rešitev, ki se je že izkazala za učinkovito in je razbremenila Rigonce oz. območje Brežic, in sicer se pri migrantih, ki se pripeljejo s hrvaškim vlakom, že na železniški postaji Dobova opravita zdravstvena oskrba in varnostni pregled, nato gredo na slovenski vlak in se prerazporejajo po nastanitvenih centrih, kjer se opravijo postopki registracije;
- za enostavnejšo in hitrejšo registracijo migrantov smo uvedli določene tehnične izboljšave, kot je e-aplikacija, ki omogoča v zelo kratkem času vnos osebnih podatkov v evidence policije; zajem vsebuje tudi odvzem prstnih odtisov in fotografij. Povečali smo tudi število registracijskih mest.
Za lažje razumevanje, kako zahteven je pogosto registracijski postopek, je treba pojasniti, da veliko migrantov prihaja z območij, kjer prebivalci poznajo samo svojo letnico rojstva, ne celotnega datuma, saj ne praznujejo rojstnih dni; veliko migrantov pri sebi tudi nima dokumentov, tako da policisti njihove osebne podatke preverjajo v okviru danih možnosti. Policija z vsakim tujcem najprej izvede postopek ugotavljanja identitete. Če ima oseba pri sebi dokument, ga vnese v računalniško evidenco policije. Če oseba nima dokumenta, pa v sistem registracije vnese tiste podatke, ki jih oseba pove o sebi. Podatke preverijo preko policijskih evidenc, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi preverjanje v schengenskem informacijskem sistemu. Vse osebe policisti fotografirajo, osebam, starejšim od 16 let, preslikajo prstne odtise. Odvzeti prstni odtisi v okviru aplikacije ob registraciji se ne obdelujejo v skladu s t. i. uredbo Eurodac, ki se uporablja na zunanjih mejah Evropske unije. Na podlagi Zakona o tujcih se migrantom nato izda odločba o dovolitvi zadrževanja.
V določenih izjemnih primerih (kot je npr. izjemno veliko število oseb) lahko policija izvede poenostavljen postopek registracije, v katerem se prej navedeni podatki o osebah zbirajo ročno, tako zbrani podatki migrantov pa se vnašajo v računalniški sistem registracije naknadno, brez fotografije in prstnih odtisov. Postopek s prosilci za mednarodno zaščito se ni spremenil.
V zvezi s poročanjem o nekaterih težavah in zastojih pri prevozih migrantov v notranjost države smo ugotovili, da je bil razlog v kar nekaj takšnih primerih potreba po nudenju nujne medicinske pomoči migrantom. Pri avtobusnih prevozih je v nekaj primerih šlo za okvare, prav tako pri prevozih z vlaki, minulo sredo popoldne pa naj bi nekdo na vlaku potegnil zasilno zavoro. V vseh primerih so tujci po odpravi okvar nadaljevali pot z istim prevoznim sredstvom ali pa smo jim zagotovili drugo prevozno sredstvo.
Ne drži, da bi primanjkovalo hrane za migrante, kot pišejo nekateri tuji mediji. Migrantom, ki prehajajo državo, namreč zagotavljamo osnovno preskrbo, kar vključuje tako začasno namestitev v sprejemnih in namestitvenih centrih kot prehrano. Tople obroke hrane vsak dan pripravlja in v nastanitvene ter sprejemne centre dostavlja Slovenska vojska (28. oktobra 2015 je na primer dostavila 5.895 toplih obrokov hrane, 850 kg kruha, 970 litrov čaja ter 130 litrov mleka). Poleg toplih obrokov so migrantom na voljo tudi hladni obroki v obliki paketov s hrano, ki jih razdeljujejo humanitarne organizacije, Rdeči križ, Karitas, Adra.
Migranti, nastanjeni v namestitvenih centrih, za katere skrbi Civilna zaščita, se lahko v centru in izven njega prosto gibljejo. Samo izjemoma lahko prosto gibanje zaradi varnostnih razlogov omeji policija. Vsi sprejemni centri, kjer se opravljajo registracijski postopki in varnostni pregledi, pa so podvrženi posebnemu režimu (ki vključuje tudi omejitev gibanja).
Poskrbljeno je tudi za zdravstveno varstvo migrantov, za kar skrbijo zdravstvene ekipe tako v sprejemnih kot nastanitvenih centrih. Organizirano je s pomočjo sodelovanja zdravstvenih domov iz posameznih regij. Koordinacijo na terenu vodijo zdravstveni domovi, najbližji sprejemnim centrom, po potrebi se aktivirajo tudi okoliški zdravstveni domovi. Pri zdravstveni oskrbi migrantov na terenu sodelujejo tudi predstavniki slovenskega in madžarskega Karitasa, prostovoljni zdravstveni delavci ter zdravniki brez meja. O prihodu migrantov vodja sprejemnega centra seznani najbližji zdravstveni dom. Če ta znotraj rednega dela ali z zdravniki prostovoljci ne more zagotoviti zdravniške ekipe, vodja službe nujne medicinske pomoči zagotovi prisotnost ekipe nujne medicinske pomoči v sprejemnem centru. Pregledajo se osebe, za katere zdravstvena služba oceni, da je pregled nujen. V primeru suma, da gre pri migrantih za katero od nalezljivih bolezni, se aktivira epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če migrant v sprejemnem centru potrebuje nujno zdravljenje v zdravstveni ustanovi, ga zdravstveno osebje pospremi tja.
Razlog za razhajanje objavljenih statističnih podatkov (znatne razlike med skupnim številom vseh tujcev, ki so vstopili v Slovenijo, in skupno vsoto vseh, ki so zapustili državo) je predvsem v tem, da za prve tri dni nismo vodili podatka o številu tujcev, ki jih je sprejela Avstrija. Poleg tega nekateri migranti samovoljno zapustijo nastanitvene centre in se odpravijo proti Avstriji. Vsakodnevno se dogaja tudi, da je določeno število migrantov v času poročanja še v tranzitu in zato niso zajeti v evidenci.
V zvezi s komunikacijo s sosednjimi državami lahko zatrdimo, da slovenska policija z Avstrijo in Madžarsko sistematično in dobro izmenjuje statistične podatke o številu in lokacijah migrantov v Sloveniji. Tudi komunikacija s Hrvaško se je ta teden zelo izboljšala. Tako je bilo ponovno vzpostavljeno sodelovanje o najavi vlakov. Migranti sedaj vstopajo v Slovenijo le na eni vstopni točki, v Dobovi. Od uvedbe navedenega sodelovanja ne beležimo več nekontroliranega vala migrantov.
Pri obladovanju situacije je izjemnega pomena pomoč prostovoljcev iz humanitarnih in nevladnih organizacij. Veliko logistično podporo slovenskim policistom nudita tudi Civilna zaščita in Slovenska vojska. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je bilo sodelovanje vojske doslej omejeno predvsem na logistično podporo, spremenjen zakon o obrambi pa bi v izjemnih primerih in ob odobritvi parlamenta omogočil vključevanje Slovenske vojske tudi v varovanje državne meje. Če bo novela zakona o obrambi, ki jo sprejel državni zbor, uveljavljena, bo lahko vojska nekatere izmed teh nalog (opazovanje, opozarjanje, omejevanje gibanja do prihoda policije, obvladovanje velikih množic) na obmejnem območju opravljala samostojno, brez prisotnosti policistov, vendar v skladu z načrti policije.
Predlagali bomo tudi spremembe zakona o organiziranosti in delu policije, ki bi omogočila številčno okrepitev pomožne policije. Prav tako bomo poskušali izkoristiti izkazano pripravljenost zasebno-varnostnih podjetij za sodelovanje varnostnikov pri varovanju nastanitvenih in zbirnih centrov.
S 30. oktobrom so se v delo, povezano s povečanimi migracijami, vključili tudi uslužbenci Finančne uprave RS. Do 120 uslužbencev FURS-a bo v svojih uniformah izvajalo naloge v skladu z navodili Policije, pod njenim vodstvom ter v skladu s pooblastili, ki jih imajo po Zakonu o finančni upravi.
Na prošnjo Slovenije, da potrebuje tudi pomoč tujih policistov, so se zaenkrat iz Evropske unije odzvale Avstrija, Češka, Francija, Italija, Madžarska, Nemčija, Slovaška, Litva in Španija. Avstrija je policiste k nam napotila že sredi oktobra. S Češko, Slovaško, Madžarsko in Italijo še usklajujemo dogovore o napotitvi, v okviru katerih pričakujemo vsaj 20 policistov iz Češke, 30 iz Slovaške in 50 iz Madžarske. S Francijo se še dogovarjamo, Litva pa je tudi že odgovorila, da bodo napotili 20 policistov. Sicer pa je v sredo prišlo prvih pet nemških policistov, ki so že začeli z delom na območju Dobove. Skupaj naj bi države članice EU na podlagi bilateralnega sodelovanja v prihodnje poslale do 400 policistov za pomoč slovenski policiji.
Nazadnje pa moramo še enkrat poudariti, da je bilo dosedanje obvladovanje razmer v tako zahtevnem obdobju, v katerem se je znašla država zaradi izjemno številčnega migracijskega toka, mogoče le zaradi izjemno strokovnega in predanega dela ter velikih naporov vseh zaposlenih v slovenski policiji, s katerimi zagotavljamo varnost na najvišji ravni tako prebivalcem Slovenije kot migrantom.
Aktivnosti slovenske policije v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi
