Raziskave kažejo, da je nasilje nad ženskami izjemno razširjen pojav. V Sloveniji je psihično nasilje izkusila vsaka druga ženska, medtem ko vsaka peta doživlja fizičnega. V Evropi vsak dan sedem žensk umre za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroča moški storilec. Dom tako še vedno ostaja najnevarnejše mesto za ženske in očitno intimni partner ostaja najhujši sovražnik. Sodobne družbe si izjemno prizadevajo zajeziti to družben problematiko, in sicer z zagotavljanjem enakosti žensk in moških ter sistematičnim ozaveščanjem o nasilju. Zato je bil projekt Vesna zasnovan kot ciljno usmerjena dveletna nacionalna kampanja, ki opozarja na problematiko nasilja nad ženskami.
|
|
Glavni cilji projekta Vesna - živeti življenje brez nasilja so bili:
|
Dejavnosti projekta Vesna
V okviru projekta je bilo z namenom ozaveščanja (potencialnih) žrtev in širše javnosti ter krepitve znanja delavcev na tem področju pripravljenih več aktivnosti:
- obsežna medijska kampanja in kratka TV produkcija o nasilju nad ženskami kot razširšjeni družbeni problematiki;
- fotografska razstava Nasilje na njeni koži (Violence on her skin), ki je bila na ogled v večjih slovenskih mestih (v Mercatorjevih centrih, prostorih nekaterih državnih organov, bolnišnic itd.);
- strokovna usposabljanja za policiste in kriminaliste, socialne delavce, tožilce, sodnike in zagovornike ter zdravstveno osebje; vključeni pa so bili tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki izvajajo programe ozaveščanja in pomoči žrtvam nasilja ter pomoč družinam v posebnih življenjskih situacijah;
- pripravljena so bila različna preventivna in informativna gradiva (brošure, letaki, plakati) s koristnimi informacijami za posamezne ciljne skupine uporabnic, pa tudi za širšo, tako strokovno kot laično javnost.
Značilnosti nasilja v družini in nad ženskami
Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v navidez urejenih družinah in da je lahko namerno. Nasilje intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega okvirja.
- Dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni,
- običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki,
- gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami,
- približno polovica žrtev bo o tem kar se ji dogaja, spregovorila s sorodnico/sorodnikom ali prijateljem/prijateljico,
- v povprečju žrtve nasilje doživljajo pet let, preden poiščejo pomoč
- zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem
V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja (zmerjanje, kričanje, poniževanje idr.) vsaka druga ženska, vsaka peta pa je žrtev fizičnega nasilja.
Kje lahko poiščem pomoč, če postanem žrtev nasilja v družini?
|
Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so zavezani zlasti vrtci, šole in zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo. Nujna intervencija policije (113) V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite intervencijsko številko policije 113! Osebna prijava na policiji Prijavo lahko vložite na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Prijavo lahko vložite tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem. Anonimna e-prijava Čeprav je na spletnem portalu policije in na anonimni telefonski številki 080 12 00 mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje. |
Projekt Vesna je bil financiran iz evropskih sredstev
Vesna - živeti življenje brez nasilja je projekt, za katerega je Direktorat za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uspešno kandidiral na razpisu za EU sredstva s področja enakosti spolov in pridobil sredstva programa Progress. Projekt, ki je potekal od 6. decembra 2013 do 5. decembra 2015, je izvajal skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve RS - Policijo. Kot vsebinski partnerji so pri projektu sodelovali tudi Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje ter Vrhovno državno tožilstvo.
Več o projektu Vesna
- Vesna - živeti življenje brez nasilja (predstavitev na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)
- Zbornik Nasilje v družini - vloga zakonodaje in družbena odgovornost
-
Pred praznikom žena strokovnjaki na Brdu spregovorili o nasilju v družini in nasilju nad ženskami (sporočilo za javnost o začetku projekta, 7. marec 2014)
