Na Brdu pri Kranju je danes, 7. marca 2014, potekala nacionalna konferenca o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. S konferenco, ki so se je udeležili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, generalni direktor policije Stanislav Veniger in namestnica mag. Tatjana Bobnar, se je začel tudi dveletni projekt Vesna - živeti življenje brez nasilja.

Današnja nacionalna konferenca z naslovom Nasilje v družini - vloga zakonodaje in družbena odgovornost je otvoritveni dogodek dveletne nacionalne kampanje Vesna - živeti življenje brez nasilja. Na konferenci so sodelovali strokovnjaki z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, policije, tožilstva, sodstva, zdravstva, nevladnih organizacij in drugi predstavniki strokovne javnosti.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je izrazila naklonjenost takšnemu sodelovanju med institucijami, ki dan pred praznikom, dnevom žena, kaže na aktivno reševanje problema nasilja v družini in nad ženskami, kar odraža tudi pripravljenost, da se 8. marec povzdigne nad preživete vzorce površinskega praznovanja in se usmeri h konkretnim načinom izboljševanja položaja žensk v družbi. Ombudsmanka je v nagovoru pohvalila tudi zavzetost žensk, zaposlenih v policiji, ki so prav včeraj predstavile projekt Blazinice tolažbe, s katerim bodo poskušale vsaj delno olajšati stisko otrok, ki se znajdejo v policijskih postopkih, tudi zaradi nasilja v družini.

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je v svojem nagovoru pozdravil projekt Vesna, ki se s široko zastavljenimi cilji osredotoča na več dejavnikov uspešnega reševanja nasilja v družini in bo zagotovo prispeval k še boljšemu delu vseh nas. "Prepričan sem, da bo ponudil rešitve za marsikatero sistemsko težavo, da bo poglobil znanje strokovnih delavcev in izboljšal sistem ukrepanja. Predvsem pa upam, da bo projekt ustvaril nedvoumno sporočilo - da je vsakršno nasilje nedopustno in grobo kršenje temeljnih človekovih. Le tako bomo tudi žrtve nasilja spodbudil, da naredijo prvi korak in čim hitreje poiščejo pomoč."

Kot je še dodal Veniger, je bilo "na področju preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja nasilja v družini v zadnjih letih veliko narejenega, a bilo bi strokovno nekorektno in skrajno prevzetno reči, da je sistem brez napak in da deluje odlično. Če želimo doseči aktivno vključevanje posameznikov, v prvi vrsti žrtev in njihovih svojcev, prijateljev in sosedov, moramo najprej institucije same dokazati, da smo zaupanja vredne. To lahko storimo v prvi vrsti z učinkovitim delom, ki naj ima podlago v dobri zakonodaji. Za sistemske rešitve institucije nosimo kolektivno odgovornost. Veliko pa lahko za zaupanje ljudi naredimo tudi na osebni ravni - z osebnim pristopom, posluhom za žrtev in zavzetostjo. Nenazadnje lahko prijaznost, uvidevnost, spoštljiv in topel človeški odnos za človeka v stiski v ključnem trenutku pomenijo več kot vsi sistemski ukrepi in zakoni skupaj."

Nasilje nad ženskami pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic, ki se ji žal ni uspela izogniti nobena družba, niti slovenska. V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja vsaka druga ženska, medtem ko je vsaka peta ženska žrtev fizičnega nasilja. Ime kampanje simbolizira nov začetek drugačnega, boljšega življenja.

"Projekt smo poimenovali "Vesna", kajti praslovanska boginja novih začetkov in pomladi je nosila isto ime. Ima močan simbolični pomen - začeti živeti drugače, brez nasilja in teptanja temeljnih človekovih pravic! Toda žrtve brez naše pomoči ne bi zmogle odločitve za življenje brez nasilja, ne bi zmogle prvega koraka, ki je obenem tudi najtežji," je v svojem nagovoru dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Kot je še v predstavitvi projekta dejala, je bil ta izbran za sofinanciranje kot ena najboljših prijav na javnem razpisu Evropske komisije. "Zato smo z Evropsko komisijo sklenila pogodbo o sofinanciranju tega dveletnega projekta, v skupni vrednosti  267.220,89 evrov, od katerih krije Evropska komisija 80 odstotkov, za preostali del pa smo sredstva zagotovili v okviru lastne udeležbe na našem ministrstvu in na Generalni policijski upravi," je dejala Mrakova.

Projekt Vesna bo tako dobrodošla nadgradnja dosedanjih ukrepov za reševanje problematike nasilja v družini, in bo zagotovo prispeval k še boljšemu ukrepanju pristojnih institucij. "Strokovnjaki, ki se dnevno srečujejo z obravnavo nasilja nad ženskami, nasilja v družini, se zavedamo, da najšibkejšim članom družine lahko pomagamo le s kvalitetno strokovno obravnavo. Policija zato že več let intenzivno pripravlja, sodeluje in izvaja strokovna izobraževanja in usposabljanja za policiste in kriminaliste, ki se srečujejo ali preiskujejo nasilje nad ženskami in nasilja v družini," je v svojem nagovoru dejala Bobnarjeva. V Policiji namreč že od leta 2011 poteka projekt multipliciranja znanja s terena, v okviru katerega policisti in kriminalisti, ki se s primeri obravnave nasilja v družini srečujejo skoraj vsa dan, svoje znanje in izkušnje delijo z ostalimi poklicnimi kolegi. Tovrstnih usposabljanj se je udeležilo že več kot 3.000 policistov.

V policiji smo veliko storili tudi za žrtve tovrtsnih kaznivih dejanj. "Že pred leti smo na nekaterih policijskih upravah uredili t. i. prijazne sobe za razgovore z otroki. Na spletni strani policije pa smo lani objavili natančne in razumljive, predvsem pa ves čas dostopne informacije o postopkih policije pri obravnavni nasilja v družini, ki so v veliko pomoč tako žrtvam kot tudi vsem tistim, ki bi radi pomagali, pa morda niso vedeli kako," je izpostavil Veniger.

Da je prvi korak najtežji, so se strinjali vsi strokovnjaki. "S projektom želimo zato predvsem spodbuditi žrtve nasilja, naj naredijo prvi korak in čim hitreje poiščejo pomoč. Prav ta korak je tudi najtežji, zato se moramo vsi pristojni zavedati, da je eden  ključnih elementov za uspeh prav ustrezna obravnava žrtev kaznivega dejanja. Obenem pa pozivamo tudi druge ljudi, naj si ne zatiskajo oči, ko ta problem zaznajo v svoji okolici. Morda so edini, ki vedno za trpljenje žrtve. Svoje sume naj prijavijo in naj prevzamejo svojo vlogo v boju proti nasilju," je dejala Bobnarjeva. 

Nasilje v družini lahko posameznika zaznamuje za celo življenje

Družina je nenadomestljiva in nepogrešljiva oblika sobivanja, v kateri posameznik razvija svoje temeljne osebnostne lastnosti. Vsakršni nasilni odnosi znotraj družine ga lahko zaznamujejo za celo življenje in mu otežijo vključevanja v družbo ter vplivajo na njegov odnos z drugimi ljudmi. Zaradi razsežnosti problematike je nasilje v družini že zdavnaj preraslo ozek družinski krog in postalo problem družbe kot celote.

Značilnosti nasilja v družini:

• dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni,
• običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki,
• gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami,
• približno polovica žrtev bo o tem kar se ji dogaja, spregovorila s sorodnico/sorodnikom ali prijateljem/prijateljico,
• v povprečju žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč
• zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem
• statistični podatki  

Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v navidez urjenih družinah ter da je lahko tudi namerno.

Nasilje s strani intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega referenčnega okvirja.

Kje lahko poiščem pomoč, če postanem žrtev nasilja v družini?

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo.

• Nujna intervencija policije (113)

V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite intervencijsko številko policije 113!

• Osebna prijava na policiji

Prijavo lahko vložite na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo.

Prijavo lahko vložite tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem.

• Anonimna e-prijava

Ne glede na to, da je na spletnem portalu policije in na anonimno telefonski številki 080 12 00 mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto onemogočeno učinkovito ukrepanje zaradi nesodelovanja udeleženih.