Kaj je medvrstniško spletno nasilje in v katerih oblikah se pojavlja, kaj so znamenja za preplah oziroma razlogi za sum, da je otrok žrtev spletnega nasilja, in kako lahko starši pomagajo otrokom pri varni rabi družbenih omrežij?
Definicij spletnega nasilja je ogromno.Razlaga zanj je podobna kot za nasilje: gre za namerno, ponavljajoče se nadlegovanje ali ustrahovanje, ki se dogaja na računalnikih, mobilnih telefonih ali drugih elektronskih napravah.
Spletno nasilje med vrstniki se običajno stopnjuje in posledice so lahko za otroka veliko hujše od posledic običajnega nasilja
Obstaja več vrst spletnega nasilja, na primer seksting, izsiljevanje, izkoriščanje, sovražni govor, žalitve in zasmehovanje. Dogaja se lahko prek družbenih omrežij, sporočil in aplikacij, elektronske pošte ter spletnih igric. Povzročitelj nasilja je lahko otrokom znan ali neznan.
Pri nasilju na spletu ponavadi v prvi fazi prihaja do izključevanja posameznika in dodajanja različnih negativnih predznakov, v drugi fazi pa do groženj. Ob tem se lahko pojavljajo tudi neposredni fizični napadi, pretepi in izsiljevanja.
Spletno nasilje ima lahko veliko hujše posledice kot nasilje, na katero ob tej besedi običajno pomislimo. Lažni občutek anonimnosti ali prevzemanje lažnih identitet in psevdonimov namreč povzročiteljem spletnega nasilja daje še večji občutek moči, manj pa se zavedajo posledic in sankcij. Prek družbenih omrežij in klepetalnic lahko relativno hitro in preprosto dosežejo veliko število žrtev, obenem pa ne vidijo njihovih odzivov niti vpliva svojih dejanj na žrtve oziroma posledic.
Pred medvrstniškim spletnim nasiljem otroci niso varni niti doma
Otroci so velikokrat žrtve medvrstniškega nasilja v šoli, spletno nasilje pa se lahko pojavlja kjer koli in kadar koli, zato mu ni mogoče ubežati ali se skriti pred njegovimi posledicami, saj imamo elektronske naprave ves čas v svoji bližini. Včasih nasilje na spletu sledi nasilju, ki se nad otrokom dogaja že v šolskem okolju, na primer izsiljevanje, ustrahovanje in zmerjanje.
Ločimo več vrst medvrstniškega spletnega nasilja:
- zalezovanje: o njem govorimo, ko vrstnik žrtev stalno opazuje, spremlja in nadzira prek interneta in digitalne tehnologije,
- kraja profila: prevzem žrtvinega profila v družbenem omrežju in objavljanje neprimernih vsebin v žrtvinem imenu,
- ustvarjanje lažnih profilov z namenom škodovanja drugi osebi,
- izigravanje žrtve na spletu, da se ta nato odzove z jezo ali besom,
- ustvarjanje lažnih profilov in s tem kraja žrtvine spletne identitete,
- podžiganje, obrekovanje, očrnitev, žalitve in razširjanje lažnih novic,
- ustanavljanje sovražnih spletnih strani ali oblikovanje spletnih strani oziroma profilov z za žrtev ponižujočo vsebino.
Znamenja za alarm. Na kaj morate biti pozorni, če sumite, da je otrok žrtev spletnega nasilja?Bodite pozorni, kadar opazite določene spremembe pri otrokovem vedenju. Morda pa je vaš otrok žrtev medvrstniškega spletnega nasilja. Posledice nasilja na spletu se lahko pri otrocih kažejo kot tesnoba, samopoškodovanje, motnje v spanju in prehranjevanju ter samomorilne misli, zato jih ne smemo prezreti. Upravičen razlog za alarm je:
|
Kako lahko starši pomagajo otrokom pri varni rabi družbenih omrežij?
- Svetujemo, da se z otroki pogovorite o tem, katere strani so primerne za njihovo starost in razvoj. Pri tem postavite meje.
- Otroke spodbujajte, naj s prijatelji raje komunicirajo v živo.
- Spodbujajte jih k udejstvovanju v drugih dejavnostih, kot so šport, glasba in podobno.
- Učite jih, kako se zaščititi pred spletnimi zlorabljalci in nasilneži. Na spletu jim dovolite svobodo, vendar se kljub temu pozanimajte, kaj tam počnejo.
- Pomagajte jim razumeti, da veliko število prijateljev in sledilcev na družbenih omrežjih še ni merilo za posameznikovo priljubljenost in da to še ne pomeni, da so ti prijatelji na družbenih omrežjih tudi v resnici prijatelji.
Otroku ali mladostniku je treba prisluhniti. V resnejših primerih nasilja na spletu obvestite policijo!Vsakdo od nas je odgovoren za vsebino, ki jo objavlja na spletu. Če nam otrok pove za nasilje na spletu, mu je treba prisluhniti. Včasih niti sam ne ve, da je to, kar se mu dogaja, narobe, ali pa bo za nastalo situacijo krivil sebe. Otroku je v takih trenutkih treba razložiti, da mora za nasilje povedati odraslemu, saj to ni njegova krivda. Njegovo pripoved je treba jemati resno in v resnejših primerih nasilja na spletu obvestiti policijo. |
Povezane vsebine
Nasilje nad vrstniki
Spletno nasilje in spolne zlorabe otrok na internetu
Varnost na internetu