Sorodne objave

 

V Kongresnem centru Brdo so se danes, 7. aprila 2025, zbrali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Policije skupaj s številnimi zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih.

Namen današnjega srečanja je seznaniti se z izzivi pri soočanju z grožnjami v omenjenih zavodih. Strokovnjaki z različnih institucij so za prisotne pripravili predstavitve v zvezi z varnostjo v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih.

Udeleženci današnjega posveta, sedem govorcev je, sedijo na odru, skrajno levo moderatorka.

Nagovori treh ministrov: "Ključno je usklajeno in ustrezno delovanje vseh institucij"

Zbrane so najprej pozdravili minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Vsi so v svojih nagovorih poudarili pomen varnosti v izobraževalnih institucijah in v družbi nasploh, ki glede na družbene spremembe postaja čedalje večji izziv. Zagotovili so, da se bodo vsa tri ministrstva ter Policija skupaj s partnerji kar najbolj potrudili, da bi preprečili kakršne koli izredne dogodke. Poudarili so, da je pri tem ključno usklajeno in ustrezno delovanje vseh udeležencev.

Prav za dosego tega je bil v preteklem letu pripravljen protokol obveščanja in ukrepanja v primeru grožnje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah oziroma visokošolskih zavodih ter podpisan dogovor o uporabi protokola med Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje (v juniju 2024) ter dogovor o uporabi protokola med Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (decembra 2024).

Bostjan Poklukar med nagovorom na odru

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve

"Varnostne razmere v Sloveniji so stabilne," je povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in dodal: "Za ta namen vsakodnevno delujejo različni nacionalnovarnostni podsistemi naše države, med njimi tudi naša slovenska policija. Kljub temu pa ste me v zadnjem času že večkrat slišali, da živimo v novi varnostni realnosti."

"Zato je pomembno zavedanje vsakega posameznika in celotne družbe, da določene grožnje varnosti obstajajo, ne samo na splošno v širšem družbenem okolju, temveč, žal, tudi v šolskem okolju. Nekatere se kažejo v obliki fizičnega, verbalnega ali spletnega nasilja med mladimi, nedavno nazaj pa smo bili priča tudi kibernetskim grožnjam šolam in ustanovam," je še poudaril minister Poklukar.

Ministrstvo za notranje zadeve z organoma v sestavi, Policijo in Inšpektoratom za notranje zadeve, ima nosilno vlogo pri zagotavljanju varnosti v državi, zagotovo pa tudi pomembno vlogo pri prepoznavi groženj varnosti v šolskem okolju, ki se pojavljajo tako v fizični obliki kot tudi v kibernetskem prostoru. Ta prostor je izjemno velik in kompleksen, težko ga je nadzirati in še težje preprečiti vse grožnje, ki se tam lahko pojavijo. Po ministrovih besedah smo že ozavestili resnost in nevarnost fizičnih groženj – to so izsiljevanja, medvrstniško nasilje, javno sramotenje in podobno. Zavedati pa se moramo, da je šolsko okolje izpostavljeno tudi grožnjam iz kibernetskega prostora. Govorimo o obliki spletnega nasilja, ko se širijo neprimerne vsebine, ksenofobijo, sovražnost, radikalizacija, ali pa govorimo o kibernetskem prostoru kot mediju za širše ustrahovanje določenih ciljnih skupin populacije. "Na nas – družbi kot celoti – je, da se s skupnimi napori nenehno trudimo, da šolski prostor kljub vsem tem grožnjam – bodisi fizičnim bodisi kibernetskim – ostaja čim bolj varno okolje. In tudi temu je namenjen današnji posvet. Namenjen je skupni skrbi za varnost: varnost naših otrok, dijakov, študentov in zaposlenih v vseh vzgojnih in izobraževalnih ustanovah na območju naše države."

Ob koncu nagovora je minister izrazil željo, da bi bil posvet priložnost za izmenjavo mnenj, pogledov in tudi dobrih praks pri izvajanju (varnostnih) ukrepov v posameznih zavodih. "Še bolj pa se mi zdi pomembno, da s posveta odidete z zavedanjem o pomenu ustrezne pripravljenosti in z znanji, kako pravilno ukrepati. Morda vseh groženj ne moremo preprečiti, vendar pa lahko s stalnim medsebojnim sodelovanjem storimo zelo veliko, da bomo na sodobne varnostne grožnje dobro pripravljeni," je sklenil.

Dr. Vinko Logaj med nagovorom

Dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje 

V uvodnem delu posveta je spregovoril tudi minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj in poudaril, da je zagotavljanje varnosti eden od temeljnih pogojev za uspešno delovanje šolskega sistema ter doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja. Minister je izpostavil sistemske rešitve, ki bodo krepile vzgojno delovanje šol in področje varnosti, obenem pa ustvarile učinkovito ravnovesje med sistemsko regulacijo in avtonomijo šole.

Dr. Igor Papič

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič med nagovorom

Minister Papič je v uvodnem nagovoru izpostavil pomen sodelovanja in preventive. "Preventiva je glavni element, ki ga moramo krepiti takrat, ko imamo čas. Slovenija je varna država, naše visokošolske institucije so varne in ravno zato, da tako tudi ostane, ukrepamo zdaj," je dejal minister Papič.

V lanskem letu je bil podpisan protokol o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj visokošolskim zavodom, katerega cilj je obveščanje in ukrepanje ob zaznanih grožnjah. "Protokol je pomemben za študentke in študente ter zaposlene na fakultetah, ključno pa ga je izpopolnjevati. Hkrati pa predpogoj za zagotavljanje varnosti oziroma za krepitev občutka varnosti na fakultetah predstavljajo dobri materialni pogoji za delo, kar v prihodnje zagotavljamo s predlogom novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada," je še dodal minister Papič.

Predstavnika policije o izkušnjah s primeri groženj v šolskem okolju, prvih nujnih ukrepih in najpomembnejših priporočilih za ravnanje v takih primerih

Na današnjem srečanju so se prisotni najprej seznanjali z varnostno situacijo v regiji na področju terorizma in izkušnjami iz primerov groženj zavodom. To je bilo pomembno zato, da so udeleženci posveta dobili občutek o trenutni situaciji in se zavedeli pomena takšne grožnje oziroma nenadne krizne situacije v šolskem okolju.

Navedeno je predstavil Primož Ogrinc iz Sektorja za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave, ki je nato zbranim predstavil še priporočila zaposlenim za ravnanje s prejetimi grožnjami, kar je pomembno tudi zato, da ne pride do dodatnega preplaha, in prve nujne ukrepe v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih v primeru pojava groženj s poudarkom na zagotavljanju varnosti vseh oseb v zavodih oziroma ustanovah.

Primož Ogrinc iz Uprave kriminalistične policije GPU

Primož Ogrinc iz Sektorja za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije

Zatem je Vlado Ilić iz Sektorja za policijska pooblastila v okviru Službe generalnega direktorja policije na Generalni policijski upravi predaval o samosamozaščitnem ravnanju ob  t. i. amok dogodkih na šolah (tj. strelskih in podobnih pohodih) ter o izobraževanju pedagoških delavcev za tovrstne situacije.

Poudaril je, da operativne informacije, s katerimi razpolaga policija, ne kažejo, da bi kdo načrtoval takšen napad tudi na naših šolah ali drugem javnem kraju, vendar nas izkušnje iz tujine opominjajo, da možnosti, da do takšnih dogodkov pride tudi pri nas, ne smemo zanemariti. Izkušnje iz tujine so namreč pokazale, da do aktivnih strelskih in podobnih napadov na šolah, poimenovanih "amok dogodki", prihaja tudi v varnih družbah, ki imajo nizko stopnjo kriminalitete, visoko stopnjo strpnosti ter ničelno toleranco do nasilja.

Opozoril je tudi, da je eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedbo amok napada na šoli ali drugem javnem kraju, tudi učinek posnemanja. Potencialni storilci takšnih napadov se namreč pogosto zgledujejo po storilcih predhodnih tovrstnih napadov po svetu in jih pri napadih oponašajo. Pri tem pogosto kažejo nekatere znake, da razmišljajo o izvedbi takšnega napada ali se celo pripravljajo na njegovo izvedbo, zato je predstavitev vsebovala tudi pojasnila o dejavnikih, ki vplivajo na nastanek amok dogodkov, planirani poti nasilja, znakih razmišljanja oziroma pripravah na izvedbo amok napada, kriznih situacijah in drugih pomembnih spoznanjih v zvezi s tem fenomenom. Zelo pomembni in poučni pa so tudi napotki za samozaščitno ravnanje ob morebitnem amok dogodku.

Vladimir Ilić

Vladimir Ilić iz Sektorja za policijska pooblastila v Službi generalnega direktorja policije

Njuna predstavitev je ponudila tudi informacije o usposabljanjih, ki jih je policija pripravila za potrebe pedagoških delavcev, s področja izzivov pri soočanju z grožnjami v vzgojno-izobraževalnih ter visokošolskih zavodih.

Izvajanje protokola v vzgojno-izobraževalnih zavodih v primeru groženj ter celostni model varnega in spodbudnega učnega okolja

Sledila je predstavitev državne sekretarke na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič o izvajanju protokola v vzgojno-izobraževalnih zavodih v primeru groženj.

20250407 120116 JanjaZupancic

Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje

Zatem sta dr. Zora Rutar Ilc in Barbara Stožir Curk z Zavoda RS za šolstvo predstavili celostni model varnega in spodbudnega učnega okolja za manj nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ta tema je v okviru dogajanja v preteklih tednih (nasilje med mladostniki) še kako aktualna.

20250407 121355 Ilc Curk

Dr. Zora Rutar Ilc in Barbara Stožir Curk z Zavoda RS za šolstvo

V predstavitvi je v središču program Zavoda RS za šolstvo "Varno in spodbudno učno okolje – VSUO", ki predstavlja model za podporo sistematičnemu vsešolskemu preventivnemu delovanju za manj medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Program temelji na modelu socialno-čustvenega učenja in kompetenc CASEL ter sledi cilju razvijanja kulture dobrih odnosov, krepitve čustvenih in socialnih veščin ter predstavitve načinov ravnanja ob nezaželenem vedenju. Program je dostopen v hibridni obliki, šole pa ga z usposabljanji šolskih timov uvajajo s pomočjo podpore skrbnikov ZRSŠ in mentorskih šol. V okviru programa so vzgojno-izobraževalnim zavodom na voljo tudi prosto dostopne vsebine in infografike z videi, ki so v pomoč strokovnim delavcem pri podpiranju otrok, učencev in dijakov v stiski. Program podpira cilje kurikularne prenove in predvidene aktivnosti v okviru skupnih ciljev znotraj učnih načrtov osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, razširjenega programa v osnovnih šolah ter krepitve prečnih zmožnosti in veščin znotraj prenovljenega kurikuluma v vrtcu.

Duša Marjetič iz Sektorja za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Prisotni so prisluhnili tudi predstavnikoma visokošolskih zavodov. Najprej je vodja Sektorja za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Duša Marjetič predstavila protokol obveščanja in ukrepanja v primeru groženj visokošolskim zavodom, zatem pa je dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru prof. dr. Iztok Podbregar predstavil razmislek o elementih in dejavnikih za morebitni priročnik za krizno upravljanje univerze.

Dr. Iztok Podbregar

Dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru prof. dr. Iztok Podbregar

Skupaj za večjo varnost!

Predavanjem so sledila vprašanja in komentarji udeležencev. Vsi zbrani so se enotno strinjali, da so tovrstna srečanja nujna in zelo zaželena. Pri zagotavljanju varnosti v šolskem, izobraževalnem okolju je namreč pomembno, da vse institucije delujemo skupaj in za isti cilj. Nujno je zavedanje, da je problematika groženj skupna.

Del varnosti so tudi preventivne aktivnosti, in sicer usposabljanja, kjer je policija izredno aktivna. Poleg današnjega posveta smo v policiji pripravili tudi usposabljanje pedagoških delavcev, zlasti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, za ukrepanje v skladu s protokolom ter za ukrepanje ob morebitnih življenju nevarnih dogodkih, kot so amok in drugi podobni nevarni dogodki.

Pomembno je, da vsak znotraj svoje institucije opravi svoj del naloge, pri tem pa je ključno sodelovanje, medsebojno obveščanje in pretok informacij. Ko se kaj zgodi, namreč moramo vsi vedeti, kateri je naš naslednji korak.