Policijska akademija v Tacnu, Ljubljana, je bila danes, 19. maja 2023, prizorišče slovesnosti ob dveh pomembnih mejnikih: 100-letnici delovanja Interpola in 30-letnici slovenskega sodelovanja v tej prestižni mednarodni organizaciji.

Prireditev je bila zaznamovana s slavnostnimi govori, ki so prikazali pomen te organizacije in njen razvoj skozi čas. K slovesnemu vzdušju je prispeval tudi Policijski orkester z izbrano glasbeno spremljavo. Ob tej priložnosti so Policijsko akademijo obiskali vabljeni domači in tuji visoki gostje.

S pomočjo Interpolovih zbirk podatkov v državah članicah vsak dan izvedenih več kot 20 milijonov iskanj!

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić je poudaril pomen globalnega delovanja Interpola in vzpostavitev skupnih zbirk podatkov vseh skoraj 200 držav članic, kar močno olajša preiskovanje kriminalitete, ki danes ne pozna več meja. "Neprecenljivo je zlasti Interpolovo upravljanje 19 mednarodnih policijskih zbirk podatkov z informacijami o kaznivih dejanjih in storilcih kaznivih dejanj. Te so državam dostopne v realnem času in so se izkazale kot nenadomestljive. Policisti v državah članicah v povprečju več kot 20-milijonkrat na dan opravijo iskanja v podatkovnih zbirkah Interpola. To pomeni približno 250 iskanj na sekundo, kar je nepredstavljivo!" je dejal.

Interpolu in njegovim sodelavcem ter Interpolu Slovenija se je zahvalil za večdesetletni trud in skrb za varnost vseh nas prebivalcev tega sveta.

V sodobnem varnostnem okolju ključna zavezanost vključevanju v mednarodne organizacije

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v svojem nagovoru poudaril izzive sodobnega časa ter nujnost medsebojne pomoči in povezovanja: "Mednarodno varnostno okolje je čedalje bolj kompleksno, prepleteno in soodvisno. Podvrženo je novim izzivom in grožnjam, stalnim, a tudi nepredvidljivim spremembam, ki jih generirajo nam bližnja krizna in vojna območja in še vedno dokaj negotove politične razmere na Zahodnem Balkanu ter v drugih regijah. Države pa v tej kompleksnosti in dinamičnosti niso več zmožne same zagotavljati varnosti." Dejal je, da se Slovenija še kako zaveda pomena vključevanja v mednarodne organizacije in v njih aktivno deluje: "Republika Slovenija in slovenska policija vse od začetka vseskozi poudarjata svojo zavezanost aktivnemu sodelovanju z Interpolom in v skladu z svojimi možnostmi prispevata k uspešni izvedbi nalog Interpola. Slovenija je in ostaja tudi močna zagovornica usklajenega pristopa in ustvarjanja sinergij med Evropsko unijo in Interpolom pri uresničevanju skupnih ciljev."

Le s sodelovanjem do uspeha na svetovni ravni

Več o razvoju organizacije in načrtih za prihodnost je udeležencem razkril vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje Borut Selan. V svojem govoru se je dotaknil pomembnih mejnikov na naši poti delovanja v Interpolu in dejal, da smo pripravljeni na izzive prihodnosti: "V Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje bomo tudi v prihodnje poskušali prispevati k uspešnemu mednarodnemu policijskemu sodelovanju ter prepoznavnosti Slovenije v okviru Interpola oziroma v mednarodnem okolju. 30 let delovanja Interpola v Sloveniji je namreč zgodba o uspehu. Uspehu, ki ga ni mogoče doseči brez povezovanja, sodelovanja in medsebojnega zaupanja. V tem času smo izmenjali znanje, izkušnje in najboljše prakse z drugimi državami, kar nas je naredilo močnejše in bolje pripravljene na soočanje z izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti." Zahvalil se je tudi "vsem našim pogumnim policistom, preiskovalcem, strokovnjakom in vsem tistim, ki so prispevali k uspešnosti našega sodelovanja z Interpolom. Vaša predanost, neutrudnost in odločnost so ključni dejavniki, ki so omogočili, da smo danes tukaj."

Franz Schermann: "Slovenija je dolgoletna in zaupanja vredna partnerica pri izvajanju vseh strateških in operativnih policijskih nalog"

Mednarodni pogled na slovensko delovanje v Interpolu je prispeval tudi visoki predstavnik Interpola, Franz Schermann, sicer pomočnik direktorja Global outreach and regional support. Poudaril je, da je Slovenija dolgoletna in zaupanja vredna partnerica pri izvajanju vseh strateških in operativnih policijskih nalog. "Odlikujejo jo izjemno vodstvo, strokovnost in predanost zaposlenih. Slovenija je bila prvih držav, ki je v svoj nacionalni policijski sistem integrirala podatkovne zbirke Interpola. Izjemno pomembna pa je bila njena vloga tudi pri vzpostavljanju sodelovanja med Svetom EU in Interpolom. Leta 1992 je Slovenija 1.200-krat izmenjala informacije z Interpolom, v prvi polovici leta 1993 je to storila že 3.000-krat, od takrat dalje pa redno uporablja podatkovne zbirke Interpola in obenem prispeva vanje," je dejal.

O Interpolu

Mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol, ki je največja mednarodna policijska organizacija s 195 državami članicami, letos praznuje 100. obletnico ustanovitve. Mednarodna komisija kriminalistične policije, kot se je Interpol prvotno imenoval, je bila ustanovljena leta 1923 na policijskem kongresu na Dunaju v Avstriji, kjer so se zbrali predstavniki 20 držav.

V povojnem kontekstu geopolitičnih pretresov in skrbi zaradi naraščajočega mednarodnega kriminala so se predstavniki strinjali, da se lahko policija proti grožnjam mednarodnega kriminala bori le s sodelovanjem, ki je skupno v vseh obdobjih politične ali gospodarske napetosti. Osnovni cilj Interpola je tako zagotoviti in širiti medsebojno pomoč med vsemi kriminalističnimi policijami v okviru zakonskih določb v posameznih državah in v skladu z načeli Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter vzpostaviti in razvijati vse vrste institucij, ki bi lahko učinkovito prispevale k učinkovitejšemu preprečevanju in zatiranju kriminalitete.

Dunajski kongres, ki so ga neposredno sklicali policijski uradniki, je določil temeljna načela, ki še danes usmerjajo delo Interpola: osredotočenost na praktična orodja za pomoč organom odkrivanja in pregona v boju proti kriminalu izven njihovih meja in zaveza principu nevtralnosti.

Generalni sekretariat Interpola in države članice bodo v letu 2023 organizirale več dogodkov in aktivnosti ob praznovanju pomembne obletnice delovanja.

Slovenija je bila v Interpol sprejeta na 61. Generalni skupščini Interpola v Dakarju v Senegalu novembra 1992 in članstvo v največji mednarodni policijski organizaciji je bilo eno izmed priznanj, ki jih je bila slovenska policija deležna ob osamosvojitvi. Toda čeprav danes praznujemo 30-letnico članstva Republike Slovenije v Interpolu, lahko rečemo, da je bila Slovenija od začetka udeležena pri ustanavljanju organizacije. Predstavniki takratne Kraljevine Jugoslavije so se namreč udeležili mednarodnega kongresa na Dunaju leta 1923. V času nekdanje Jugoslavije je sodelovanje z Interpolom potekalo prek Nacionalnega centralnega biroja Beograd.

Povezane vsebine

30 let Interpola Slovenije (zloženka)

Nacionalni centralni biro Interpola Ljubljana

Interpol praznuje stoletnico svoje ustanovitve (video)

Interpol (video)