Aplikacije so bistvo vsakega informacijskega sistema. Uporabniki ne ocenjujejo informacijskih sistemov po zmogljivostih računalniških procesorjev, kapaciteti diskovnih enot ali operacijskih sistemih - za njih so najpomembnejše storitve, ki jim jih njihov sistem omogoča, za varno, hitro, nemoteno in učinkovito delo. Slovenska policija je vseskozi imela lastne razvojne ekipe, ki so v veliki meri sledile najnovejšim svetovnim trendom na področju razvoja aplikativnih rešitev.

Obdobje do devetdesetih let

Leta 1957 so v takratnem RSNZ uvedli mehanografsko obdelavo podatkov in naši predhodniki so se najprej spoprijeli z vzpostavitvijo evidence kaznivih dejanj in jo istočasno nadgradili s statističnimi pregledi. Sledilo je obdobje usklajevanje operativnih evidenc predvsem v smislu odpravljanja podvojenih podatkov, ukinjanja odvečnih evidenc in ločitve evidenc s področja javne varnosti od 'upravno-političnih' poslov in evidenc za podporo izvrševanju kazni. Ta proces je bil zaključen v letu 1966 in eden od najpomembnejših rezultatov tega dela je bila tudi ideja o enotnem vodenju vseh operativnih policijskih evidenc. V letu 1967 so bile tako centralno vodene naslednje evidence:

• CEK - centralna evidenčna kartoteka,
• MOS - modus operandi sistem,
• dosjejev zaznanih osumljencev in kršiteljev javnega reda in miru,
• ukradenih predmetov.

Vse navedene evidence so bile podprte tudi s statistiko. Luknjane kartice, medij za shranjevanje in obdelavo podatkov v zgodnjem obdobju informatike

V obdobju 1968 do 1978 je sledila migracija podatkov iz luknjanih kartic in kartotek na magnetne diske. Ob zaključku tega obdobja je banka podatkov ISONZ vsebovala:

• register motornih vozil in lastnikov orožja,
• register prebivalcev petih Ljubljanskih občin,
• CAE - centralno abecedno evidenco (preimenovana CEK; vključevala je osebe, ki so bile v postopku pred policijskimi organi zaradi kaznivih dejanj, prekrškov zoper javni red in mir ter nekaterih drugih kršitev, mednarodne tiralice, nadzore, poizvedbe, tujce, ki so stalno živeli v SRJ ter vpise iz glasnika določenih tujcev),
• MOS in evidenco kaznivih dejanj,
• evidenco zapornikov na dopustu in pobeglih zapornikov.

V tem obdobju so bile izdelane prve transakcije, v veliki meri pa se je podprlo tudi delo logističnih služb (plače, kadrovska evidenca in podobno).

Sledilo je obdobje pospešenega razvoja sodobnih rešitev, glavni mejniki pa so bili:

• leto 1980: vzpostavljena je bila prva dvostranska povezava s partnerskim informacijskim sistemom tako, da je bilo omogočeno >on line< preverjanje po bazi registriranih vozil z Republiko Hrvaško - zametek mednarodne izmenjave podatkov,
• leto 1982: za boljše izvajanje mejne kontrole je bila uvedena specializirana rešitev za hitro preverjanje, znana pod imenom EDO (Evidenca Določenih Oseb),
• leto 1984: izdane so bile prve odločbe za računalniško vodenje registra prebivalstva (transakcija RISK), ki je vseboval tudi segmente vozil, listin in orožja, evidence pa je povezovala Enotna Matična Številka Osebe (EMŠO) - zametek današnjega e-poslovanja,
• leto 1985: v ITSP je bil vpeljan SAS kot specialno orodje za statistične in analitične obdelave (Statistical Analysis System), prvi rezultat je bil mesečni pregled operativne problematike za najvišje vodstvo, ki je vključeval tudi grafične prikaze varnostnih trendov - prvi poskus izgradnje podatkovnega skladišča,
• leto 1985: vpeljan je bil par produktov STAIRS - ATMS (STAIRS: baza dokumentov, na kateri je omogočeno iskanje po ključnih besedah, transakcija AQUA; ATMS - urejevalec besedila, ki pa se zaradi kompleksnosti ni uveljavil in ga je kasneje nadomestil DW3),
• leto 1990: vzpostavljena je bila komunikacija preko elektronske pošte (SEJA), v redno delo je bila vpeljana prva mobilna rešitev (MOBIDATA).

Nadaljevanje razvoja v samostojni državi

Ena prvih nalog v novi državi je bila ureditev evidence državljanstev in posledično izpis potrdil o državljanstvu. Z osamosvojitvijo je bilo nujno potrebno posodobiti predvsem operativne policijske evidence, ki so bile v preteklem obdobju nekoliko zapostavljene, predvsem zaradi intenziviranja dela na upravno notranjih evidencah in logističnih aplikacijah. Tako je bil v letu 1992 vpeljan v produkcijo enotni Fonetični Indeks Oseb (FIO - transakcija LISK) s tistimi komponentami, ki so bile pred tem vključene v CAE (ki je bila s tem dokončno ukinjena). Pri prenosu podatkov v nove baze je bilo realizirano tudi čiščenje podatkov tako, da so se v FIO prenesli le operativno aktualni podatki, vsi ostali podatki pa so bili brisani. S to migracijo so bili vzpostavljeni tudi pogoji za vnos podatkov tam, kjer nastajajo (na policijskih enotah) ter posledično ukinitev MDS obdelav za centraliziran vnos podatkov. FIO se je dopolnjeval z vsemi zakonsko določenimi evidencami do leta 1999, ko je bila naloga zaokrožena s zaključkom projekta KRIM II. Podprojekti FIO po operativno zaokroženih sklopih so vključevali ureditev zalednih funkcionalnosti kot so: arhiviranje podatkov, izgradnjo podatkovnega skladišča in njegovo nadgradnjo v statistična poročila (transakcija STAI), integracijo z ISPP, v okviru katerega je bilo rešeno pisarniško poslovanje policijskih postaj po principu kooperativnega procesiranja, prenos podatkov v GIS in nadgradnjo evidenc z različnimi implementacijami računalniških izmenjav podatkov.

Ekranski izgled aplikacije FIO, okno za izbiro želene operativne aplikacije

S prevzemanjem državotvornih nalog je bilo nujno vzpostaviti tudi povezave z tujimi partnerskimi organizacijami. Kot prva je bila leta 1993 implementirana elektronska pošta z Interpolom, leto kasneje pa je bil omogočen še omejen dostop do interpolovih baz podatkov. S prodiranjem svetovnega spleta v vse pore našega življenja se je tudi Policija odzvala na nove trende in se aprila 1995 prvič vključila v omrežje Internet.

Leto 1996 je zaznamovala odločitev o fizični ločitvi evidenc upravnih notranjih zadev od operativno policijskih evidenc. To je povzročilo delitev UIT in prenos skrbništva nad upravnimi registri na DUNZ, ki je v naslednjih letih pristopil k njihovi prenovi in hkratni migraciji na MJU. Za policijo je to pomenilo spremenjen način dostopa do teh evidenc (transakcija e-RISK). V tem času je tudi razvoj in vzdrževanje večine logističnih aplikacij prešlo iz UIT pod pristojnost Ministrstva za finance (MFERAC).

Z vključevanjem v razne mednarodne institucije in integracije so se začele pojavljati tudi zahteve po informacijskih rešitvah, tako infrastrukturnih, integriranih ali samostojnih. Predvsem od vključitve informacijskega sistema v EUROPOL smo pričakovali dodatne vire zanesljivih operativnih informacij s področja organiziranega kriminala.

Eden ključnih mejnikov v izgradnji ITSP pa je vključitev v Schengenski informacijski sistem, znan kot SISone4ALL. V času priprave na integracijo so bile realizirane nujne nadgradnje nacionalnega sistema (AFIS, Imaging, SSO in še nekaj drugih, predvsem infrastrukturnih nalog). S 1.9.2007 so se dvignile notranje meje EU in preverjanje oseb ter nekaterih predmetov se je začelo izvajati dodatno še po novem viru podatkov - SIS. Že kmalu po polnoči tega dne smo na mejnem prehodu Obrežje zabeležili prvi zadetek v SIS in postopki dela so se odvrteli v skladu s pričakovanju. Zavedali smo se, da je to sedaj naš vsakdanjik, ki od nas zahteva bedenje nad obstoječo implementacijo in istočasno hitro pripravo na migracijo v SIS II. Ta del naloge je trenutno v teku in prvi testi so planirani že to poletje.

Ekranski izgled aplikacije SIS, funkcija poizvedovanje

V letošnjem letu je bilo nujno potrebno implementirati tudi integracijo v tako imenovani PRUM za področje DNK profilov in naloga je bila tudi uspešno izvedena (integracija za področje prstnih odtisov je planirana v naslednjem letu, področje registriranih vozil pa je v pristojnosti DUNZ).

Namesto zaključka

Ob pregledu prehojene poti z vidika aplikacijskih rešitev se kar ponuja zaključek z najavo novih, boljših in uporabnikom prijaznejših aplikacijskih rešitev. Zagotovo bodo naše naloge usmerjene predvsem v zagotavljanje vseh potrebnih informacij, ki jih uporabniki potrebujejo za svoje delo. Torej bo naš vsakdan zagotavljanje integracij z raznimi partnerskimi sistemi, ki so na različnih stopnjah razvoja, pri tem pa bo tudi znotraj ITSP potrebno premostiti marsikatero tehnološko vrzel. Same aplikativne rešitve so vedno rezultat želja in zahtev uporabnikov ter trenutnih tehničnih možnosti. Kolikor boljše bo sodelovanje med službami, več bo 'zahtevnih' uporabnikov, boljše bodo razvojne ekipe v UIT in s tem tudi njihove rešitve. ITSP ni sam sebi namen, ampak je odraz potreb Policije v celoti.

mag. Inge Lenarčič, ORVA CI UIT