V preteklih desetletjih smo priča nenehnemu napredku na področju računalniške strojne in programske opreme. Temu napredku smo sledili tudi v Policiji. Zmogljivost prvega policijskega računalnika je bila velikosti desetinke MIPS-a, danes je velikosti tisoč MIPS-ov. Podobno je s kapaciteto diskovnega podsistema, leta 1972 so jo merili v megabajtih, danes jo merimo v terabajtih. Kaj pa čez petdeset let?

Zametki centralnega računalniškega sistema slovenske Policije segajo v leto 1972, ko je takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve najel prvi računalnik in pripadajočo opremo. Obsegala je centralni računalnik IBM System/360 model 25, tri diskovne enote IBM 2319, dve tračni enoti, tiskalnik, luknjač in čitalec kartic. Velikost pomnilnika na tem računalniku je bila omejena na 48 kB. Diskovni podsistem so sestavljale tri diskovne enote IBM 2319 kapacitete 87 MB. Operacijski sistem tega računalnika je bil DOS/360, edini programski jezik pa zbirnik.

Centralni računalnik IBM System/360 model 25 iz leta 1972 (vir: arhiv IBM)

Dobrih 35 let kasneje centralni računalniški sistem Policije še vedno temelji na centralnem računalniku IBM, ki pa ga z njegovim predhodnikom povezuje le možnost izvajanja vseh programov, razvitih pred toliko leti. Večina strojne in sistemske programske opreme se je v preteklih treh desetletjih in pol temeljito spremenila. Najprej so kartice, luknjače in čitalce kartic nadomestili terminali, kasneje pa so terminale izpodrinili osebni računalniki s programi za terminalsko emulacijo. Čeprav so programi za terminalsko emulacijo, kot je IBM Personal Communications še vedno v rabi, pa jih v zadnjih letih vse bolj nadomešča spletni dostop do aplikacij na centralnem računalniku. Tračne enote so najprej nadomestili z ročnimi kasetnimi enotami, danes pa je namesto njih v uporabi avtomatska kasetna tračna knjižnica. V vseh preteklih letih so se močno spremenili tudi tehnologija in zmogljivosti centralnih računalnikov in diskovnih sistemov. Jedro današnjega operacijskega sistema centralnih računalnikov z imenom z/OS je operacijski sistem MVS, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nasledil svojega predhodnika DOS/360. Zbirniku so se pridružili številni programski jeziki, med katerimi sta za razvoj aplikacij na centralnem računalniku Policije najpomembnejša odhajajoči PL/1 in prihajajoča Java.

Slovenska policija ima od lanskega leta dalje, zaradi zahteve Schengenskega informacijskega sistema, da posamičen izpad ne sme biti daljši od šestih ur, poleg primarnega računalniškega centra v Ljubljani, še rezervnega v Novem mestu. Namen sekundarnega centra je, da v primeru takega izpada prevzame njegovo vlogo. Tako se preko optičnih povezav v Novo Mesto ves čas prenašajo in kopirajo vsi podatki, ki nastajajo v Ljubljani. V primeru izpada primarnega centra, bi bili ti podatki v relativno kratkem času spet na voljo uporabnikom, preko identičnega informacijskega sistema, ki bi se izvajal iz računalniškega centra v Novem mestu.

Centralni računalniški sistem v Ljubljani

V Ljubljani se od januarja leta 2007 nahaja centralni računalnik proizvajalca IBM iz serije z9 Business Class z oznako IBM 2096-S07 Model R04. V njegovem jedru se nahajajo štirje klasični procesorji in en namenski Java procesor. Slednji je namenjen neposrednemu izvajanju v Javi razvitih aplikacij. Celotna zmogljivost procesorjev je 718 MIPS-ov, kar pomeni približno sedem tisočkrat več, kot pri njegovem predniku iz leta 1972.

Poseg v centralni računalnik

Še večji razpon je pri notranjem pomnilniku, saj ima današnji model kar 24 GB (GB = giga bajt), kar je 524288-krat več kot pri sistemu iz leta 1972, oziroma kar 282-krat toliko, kot je bila kapaciteta diskovnega podsistema priključenega na prvi policijski računalnik. Poleg centralnega računalnika se v Ljubljani nahajata še diskovni podsistem IBM ESS 2105-800 (z vzdevkom >Shark< ) in avtomatska kasetna tračna knjižnica IBM 3494. V diskovnem podsistemu, ki ima 24 GB predpomnilnika, se nahaja oseminštirideset 73 GB diskov, od katerih se jih dve tretjini vrti s hitrostjo 10000 obratov na minuto, ostali pa s hitrostjo 15000 obr/min, ter šestnajst 146 GB diskov, ki se vrtijo s hitrostjo 10000 obr/min.

Odprt diskovni podsistem: zgoraj so vidni vstavljeni diski, spodaj pa kontroler z ventilatorjema

Skupna kapaciteta diskovnega podsistema tako znaša 5,8 TB (TB = terabajt). Z uporabo sistema RAID 5, ki zagotavlja večjo zanesljivost delovanja diskovnega podsistema, pa se razpoložljiva kapaciteta zmanjša na 3,9 TB, kar je kar 47005-krat več kot pred 35 leti. V tračni knjižnici imamo trenutno 290 kaset kapacitete 10 GB, 120 kaset kapacitete 20 GB in 250 kaset kapacitete 300 GB, kar skupaj znese okrog 80 TB. Z uporabo stiskanja podatkov pa približno 100 TB.

V sekundarnem računalniškem centru v Novem Mestu je konfiguracija strojne opreme podobna konfiguraciji v Ljubljani. Centralni računalnik IBM serije z890, z oznako IBM 2086-A04 Model 220, ima vgrajena dva procesorja skupne zmogljivosti 86 MIPS-ov. V primeru nadomeščanja primarnega centralnega računalnika, pa se zmogljivost sekundarnega lahko dinamično poveča na 707 MIPS-ov. Diskovni podsistem in avtomatska kasetna tračna knjižnica sta enaka modela kot v Ljubljani, seveda z drugačnimi kapacitetami. V diskovnem podsistemu, nameščenem v Novem Mestu, je zaradi potreb sistema za kopiranje podatkov, poleg 24 GB predpomnilnika, dvakrat toliko diskov kot v Ljubljani. Razmerje med diski različnih kapacitet je enako kot na primarnem diskovnem podsistemu, pomembna razlika pa je v razmerju hitrosti diskov, saj je tu 73GB diskov s hitrostjo 10000 obratov na minuto petkrat več, kot tistih s 15000 obrati na minuto. Zaradi podvojenega števila diskov je tako tudi skupna kapaciteta diskovnega podsistema dvakrat tolikšna kot v Ljubljani. V avtomatsko kasetno tračno knjižnico je vstavljenih 150 kaset kapacitete 300 GB, kar komprimirano pomeni 60 TB prostora namenjenega rezervnemu shranjevanju arhivskih podatkov.

Podobno, kot se je povečala kapaciteta strojne opreme, se je razširila tudi paleta sistemske programske opreme. Poleg operacijskega sistema se je zbirniku, ki se uporablja le še izjemoma, pridružila še številna druga programska oprema. Temelj vsej ostali programski opremi na centralnem računalniku je operacijski sistem z/OS, ki je v Ljubljani je trenutno verzije 1.7 in v Novem Mestu verzije 1.6e. Za shranjevanje podatkov uporabljamo relacijsko podatkovno bazo DB2 verzije 8.1, za potrebe Ministrstva za notranje zadeve pa še hierarhično podatkovno bazo IMS, prav tako verzije 8.1. Za potrebe podatkovnega skladišča in statističnih obdelav nam služi SAS verzije 9.1. Delovanje terminalskih aplikacij podpira transakcijski strežnik CICS TS verzije 3.1. Spletne aplikacije pa tečejo na aplikativnem strežniku WebSphere verzije 6.1, ki ima za svojo osnovo najbolj znani odprto-kodni spletni strežnik Apache. Za varno shranjevanje podatkov z ostalih strežnikov v Policiji uporabljamo Tivoli Storage Manager verzije 5.3, za kopiranje in restavriranje podatkov centralnega računalniškega sistema v Novem Mestu pa uporabljamo IBM sistem GDPS/XRC verzije 3.4. Za avtomatizacijo dela na centralnem računalniku skrbi IBM System Automation verzije 3.1, nadzoru delovanja pa služijo Tivoli Omegamon monitorji verzije 4.1.

Za konec pregleda stanja strojne in programske opreme centralnega računalniškega sistema Policije si privoščimo še zelo nehvaležno nalogo, to je napoved naših kapacitet čez dolgih 50 let. Z uporabo Moorovega zakona, ki pravi da kapacitete digitalnih naprav s časom eksponentno naraščajo in srednješolske matematike pridemo do zanimivega rezultata. Zmogljivost centralnega računalnika leta 2057 naj bi bila približno 232 milijonov MIPS-ov, kapaciteta diskovja pa neverjetnih 21038 PB (petabajt), kjer je 1 PB 1024 krat večji od 1 TB.


Franci Jerič,
OCRS CI UIT