V začetku je bila uporabljena tehnologija pretežno elektromehanska. V omrežje je bila vključena telefonska centrala, katere vzdrževanje je zahtevalo redno čiščenje kontaktov in mazanje gibljivih delov. Moderni sistemi prinašajo prednosti tako za upravljalce in vzdrževalce omrežja kot končne uporabnike. Klicni centri za sprejem interventnih klicev na številko 113 pa danes sodijo med ključne elemente policijskega dela, po katerih javnost ocenjuje delo policije.
Fiksno govorno omrežje oziroma telefonske storitve v MNZ RS in Slovenski Policiji, v pogovornem jeziku >telefonija< je bila od samega začetka eden temeljev ITSPol. Vzpostavitev omrežja seže v čas ustanovitve organov za notranje zadeve. Fiksno govorno omrežje policije je bilo tedaj tudi sestavni del sistema zvez Organov za notranje zadeve bivše SFRJ. Omrežje je omogočalo neposredno govorno komunikacijo v enotah in med enotami policije ter tudi z drugimi organi in organizacijami. Tako je bilo omrežje neposredno povezano z omrežjem slovenskih železnic, elektro gospodarstva, carine, radia in televizije, vojske in nekaterimi pomembnimi podjetji. Prav tako so bili priključki fiksnega govornega omrežja policije vzpostavljeni na vseh pomembnih točkah državnih oziroma republiških organov in so tvorili tako imenovano specialno telefonsko omrežje. Gradili, upravljali in vzdrževali so se v skladu s posebnimi pogoji in normativi, ter so bili v operativni funkciji do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Uporabljena tehnologija je bila pretežno elektromehanska. V omrežje je bila vključena avtomatska koračna telefonska centrala proizvajalca SIEMENS. Vzdrževanje telefonske centrale je zahtevalo redno čiščenje kontaktov in mazanje gibljivih delov. Omeniti velja tudi uporabo induktorskih telefonov, tako imenovani poljski telefon, ki so se uporabljali tam, kjer so to narekovale operativne potrebe in ni bilo nobene druge telekomunikacijske infrastrukture. Zaradi slabe razvitosti javnega telekomunikacijskega omrežja, so se za potrebe povezovanja telefonskih central in naročniških priključkov gradile lastne krajevne bakrene kabelske povezave. Marsikatera povezava pa je v funkcionalni uporabi še danes.
Fiksno govorno omrežje policije je tudi danes po svoji kompleksnosti, zahtevnosti uporabnikov, potrebnem nivoju varnosti in zanesljivosti primerljivo z omrežji javnih operaterjev in jih v določenih segmentih tudi presega. V skladu s strateškimi cilji MNZ in Policije je bilo vse od leta 2000 dalje ves čas prisotno tudi vodilo v smeri posodobitve celotnega fiksnega govornega omrežja. Celotno fiksno govorno omrežje policije obsega tako lokacije na ravni GPU in Policijskih uprav, kot tudi policijske postaje, mejne prehode in druge posebne operativne enote. Hkrati s tehnološko posodobitvijo smo sisteme tudi poenotili, saj so trenutno v omrežju implementirani pretežno sistemi Alcatel OmniPCX Office in OmniPCX Enterprise. Izjema so sistemi proizvajalca Siemens, ki so namenjeni izključno klicnim centom za sprejem interventnih klicev na telefonsko številko 113.
Govorno omrežje, kot ga ima policija danes, je ohranilo funkcionalnosti, ki jih potrebuje in zahteva za operativno delo služb in hkrati zagotovilo možnost uvajanja novih storitev. Sistem zaradi svoje zasnove omogoča hkratno uporabo klasične TDM (časovno razvrščanje povezav) in novejše paketne IP (internet protokol) tehnologije, kar pomeni, da lahko iz obeh svetov telekomunikacij uporabimo najboljše lastnosti.
Moderni sistemi prinašajo prednosti tako za upravljalce in vzdrževalce omrežja kot končne uporabnike. Nadzor nad govornim omrežjem poteka v realnem času in beleži vse običajne in nenavadne dogodke v omrežju, kar omogoča ustrezno preventivo in ukrepanje v primeru morebitnih težav. Uporabniku vidnejše pa so nove storitve. Iz množice storitev, ki jih današnji sistemi omogočajo, omenimo le nekatere najzanimivejše. Nov sistem zagotavlja neposredno dosegljivost vseh internih priključkov iz javnega omrežja. Na nivoju celotnega omrežja, tudi med posameznimi nivoji, se prenaša klicna številka uporabnika, samo oštevilčenje pa se je geografsko poenotilo. Posledica tega je, da uporabniku ni več potrebno poznati >prefiksov< oziroma kod za zaseganje določenih kanalov ali smeri. Na nivoju GPU in PU, kjer je število migracij oseb na delovnem mestu manjše, je vzpostavljena predstavitev uporabnika po imenu. To pomeni, da se namesto telefonske številke izpišeta priimek in ime sogovornika. Poleg tega je na tem nivoju namesto vnosa telefonske številke klicane osebe dana tudi možnost iskanja osebe in izvajanja klica le-te neposredno iz centralnega imenika. Znotraj omrežja je omogočena tudi določena stopnja mobilnosti uporabnika, ki zagotavlja prenosljivost telefonske številke. Različne govorne storitve se transparentno prenašajo med sistemi enakih tipov, zato skozi oči končnega uporabnika, ki storitve uporablja, celoten sistem deluje popolnoma enotno. Klici v druga omrežja se avtomatsko usmerjajo po optimalnih poteh, s čimer dosegamo tudi znižanje stroškov povezanih z javnimi operaterji telekomunikacijskih storitev. V primeru nedosegljivosti osnovne prenosne poti lahko sistem sam izbere alternativno, nadomestno povezavo.
Sodobni IP telefon
Dejstvo, da je sistem podprt s sodobnimi IP tehnologijami, omogoča tudi velike spremembe na nivoju vpeljave novih storitev. Zaradi ločitve nivoja dostopa od nivoja storitve, lahko storitve, ki temeljijo na uporabi IP tehnologij vpeljemo na poljubni točki omrežja, ne da bi bilo potrebno posodabljati celotno omrežje. Lep primer je postavitev centralnega LDAP strežnika (centralni imenik za poimensko izbiranje na telefonskem aparatu), do katerega lahko dostopijo uporabniki vseh sistemov na nivoju PU iz celotnega omrežja Policije. Enako velja za CTI (združevanje telefonije z računalništvom) aplikaciji softphone in webphone (softphone v okolju spletnega brskalnika), ki omogoča učinkovitejšo rabo telefonskega aparata in povezavo z drugimi aplikacijami (na primer MS Outlook ali Lotus Notes). S pomočjo IP tehnologije lahko realiziramo tudi oddaljene priključke, ki segajo izven omrežja (ali celo države - na primer v primeru različnih misij ali centrov za policijsko sodelovanje). Uporabnikom prijaznejše postaja telefoniranje tudi v primeru nedosegljivosti klicanega uporabnika in možnosti preusmeritve na prenosni telefon po standardu DECT (digitalna brezvrvična telefonija), mobilni telefon ali predal govorne pošte. V okviru novega sistema je vpeljana tudi funkcionalnost klicnega centra, ki omogoča dodatne funkcionalnosti oddelku, ki daje tehnično pomoč uporabnikom (HelpDesk).
Klicni centri za sprejem interventnih klicev na številko 113 sodijo med ključne elemente policijskega dela, po katerih javnost ocenjuje delo policije. Na letni ravni beležimo približno 800 tisoč klicev občanov na interventno številko 113, od katerih je bilo v letu 2007 približno 200 tisoč klicev takšnih, ki so imeli za posledico prihod policije na kraj dogodka. Klicni centri za sprejem interventnih klicev so nameščeni v Operativno komunikacijskih centrih na vseh Policijskih upravah in tudi na Generalni policijski upravi. Sestavljajo ga: telekomunikacijska oprema (govorni strežnik Siemens HiPath, telefonski terminali Siemens optiPoint 500), strojna informacijska oprema (standardne delovne postaje, CTI strežnik) in namenska programska oprema OKC 113, ki vsebuje dnevnik dogodkov OKC (DDOKC, z moduli sprejem, napotitev, vodja in izpis) in aplikacijo CTI.
Delo na sistemu za sprejem interventnih klicev na številko 113
Aplikacija DDOKC je rezultat izkušenj in razvoja na podlagi potreb operativne službe. Aplikacija kakršna je danes, omogoča sinergijeske učinke svetov telekomunikacij in informatike. Vsi podatki, ki se na nivoju klicnih centrov vnesejo preko aplikacije DDOKC v lokalne baze, se samodejno prenašajo v arhivsko bazo podatkov na centralnem računalniku. V primeru prekinitve povezave s centralnim računalnikom, klicni centri ohranijo potrebni nivo avtonomije za nujno delo. Po ponovni vzpostavitvi povezave med lokalno bazo in centralnim računalnikom pa se manjkajoči podatki prenesejo na centralni računalnik. Dostop do tako zbranih podatkov lahko zaradi zmogljivejše relacijske baze omogočimo večjemu številu uporabnikov. Tovrsten dostop lahko zelo olajša delo operativnih služb policije na vseh organizacijskih nivojih po celotni državi, saj lahko vsak uporabnik dostopa sam do podatkov do katerih ima pravico in jih pri svojem delu potrebuje.
Borut Berlec, Marko Koblar, Andrej Cizl, OFGO CT UIT