Informacijska tehnologija in z njo informacijsko telekomunikacijski sistem Policije sta v zadnjih petdesetih letih naredila izjemen napredek. Prva naša ključna strateška odločitev je bila izbira IBM-ove tehnologije ob nabavi prvega računalnika. Slovenija je bila tako v tehnološkem kot tudi v vsebinskem pogledu ena od prvih držav, ki je začela uvajati centralno informatizirano upravno oziroma policijsko evidenco. Z odločitvijo za razvoj v programskem jeziku Java pa smo se pridružili tudi najbolj aktualnemu trendu programiranja v objektnem okolju.
Ni prav mnogo stvari tako vplivalo na delovanje slovenske policije v zadnjih petdesetih letih kot informatika. Verjetno se danes že vsakdo zaveda, da so prav podatki, ki jih nudi informacijska tehnologija, nepogrešljiva podlaga takorekoč vsake naloge, odločitve ali poročila, ki jih izvedemo, sprejmemo ali izpišemo v slovenski policiji. Prav tako jih najbrž ni prav mnogo, ki se ne bi zavedali, da bi bila učinkovitost delovanja policije bistveno manjša brez učinkovitih in hitrih povezav z drugimi organizacijami, tako v Sloveniji, kot v tujini, ki jih omogoča sodobna informacijsko telekomunikacijska tehnologija.
Informacijska tehnologija in z njo informacijsko telekomunikacijski sistem policije sta v zadnjih petdesetih letih naredila izjemen napredek. Za prehod od mehanografske obdelave podatkov do uspešnega pristopa k enotnemu evropskemu informacijskemu sistemu nadzora zunanje meje schengenskega območja, od prve terminalske mreže s 13 terminali do izmenjave elektronske pošte preko GSM omrežja z BlackBerry tehnologijo je bilo potrebno narediti nešteto majhnih ali večjih tehnoloških korakov. Seveda pa ves ta razvoj ne bi bil mogoč brez nekaterih ključnih strateških odločitev, ki so dolgoročno najpomembneje vplivale na oblikovanje informacijskega sistema slovenske policije. Te odločitve nikakor niso bile lahke, saj je za tehnološki razvoj na področju informatike značilno, da ni premočrten, pač pa je poln nepredvidenih obratov in slepih ulic.
Prva ključna strateška odločitev je bila izbira IBM-ove tehnologije ob nabavi oziroma najemu prvega računalnika. IBM-ovi tehnologiji močnega osrednjega računalniškega strežnika smo ostajali zvesti kljub temu, da je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja kazalo, da sta tako IBM kot njegova arhitektura v zatonu. Naša odločitev se je izkazala za premišljeno, saj je IBM z izjemno inovativnim vložkom in uvajanjem novih tehnologij uspel povsem prenoviti svojo arhitekturo močno poudarjene vloge osrednjega strežnika na katerem so ustvarjeni mnogi navidezni strežniki. Tehnologijo v podobni obliki posnemajo tudi drugi proizvajalci in danes predstavlja prevladujoč trend na področju informatike. IBM se je do sedaj izkazal za enega najbolj inovativnih in prodornih proizvajalcev informacijske opreme in naša trdna zavezanost njegovi tehnologiji se je izkazala kot zanesljiv porok stabilnemu razvoju in uvajanju novih prvin v informacijski sistem policije.
Kot dolgoročno pomembni strateški odločitvi sta se izkazali tudi odločitvi za uvedbo hierarhične podatkovne baze DL1 ob začetku razvoja aplikacije Registra prebivalstva leta 1976 in relacijske podatkovne baze DB2 ob razvoju aplikacije Fonetični indeks oseb (FIO) leta 1988. Obe odločitvi sta bili sprejeti dokaj pogumno in predvsem zelo zgodaj glede na razvoj obeh podatkovnih platform. Razvoj FIO je potekal celo s prvo delujočo verzijo baze DB2, ki je bila na voljo uporabnikom! Obe aplikaciji nista bili za svoj čas napredni samo tehnološko, pač pa tudi vsebinsko, saj je bila Slovenija v obeh primerih ena od prvih držav, ki je začela uvajati centralno informatizirano upravno oziroma policijsko evidenco.
Zelo pomembna je bila tudi odločitev o uvedbi elektronske izmenjave podatkov med uporabniki ali elektronske pošte v policiji v letu 1990. V tistem času, pred razmahom spletnih povezav, je bila to nedvomno zelo vizionarska odločitev. Tehnologija se je med tem seveda popolnoma zamenjala, tudi funkcionalnost današnjih poštnih sistemov je neprimerno boljša, vendar pa osnovna ideja ostaja enaka: vzpostaviti hitro in po potrebi varno povezavo za izmenjavo podatkov.
Ena zadnjih odločitev, ki bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj informacijskega sistema policije, je odločitev za razvoj v programskem jeziku Java, ki je bila sprejeta v letu 2005. V tem jeziku je bila v celoti napisana nova aplikacija za pisarniško in drugo poslovanje policijskih postaj (ISPP), poleg tega pa tudi večina dodatkov, ki povezujejo naše aplikacije s schengenskim informacijskim sistemom. Kakšen dolgoročni vpliv bo ta odločitev imela na nadaljnji razvoj aplikacij v informacijskem sistemu policije je v tem trenutku težko napovedati, vsekakor pa smo se s to odločitvijo pridružili najbolj aktualnemu trendu programiranja v objektnem okolju.
Za sprejem teh odločitev so bili v prvi vrsti potrebni vizionarji z odličnim poznavanjem stroke, z občutkom za pravo izbiro, predvsem pa seveda s pravo vizijo razvoja. Prav prelomne odločitve, med katere sodijo tudi opisane, so pripomogle k stabilnemu razvoju našega informacijskega sistema. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi vseh tistih, ki so s predanim, čeprav morda manj opaznim delom vizije tudi udejanjili. Prav vsem gre zahvala za zelo uspešnih prvih petdeset let razvoja informatike v slovenski Policiji, ki se bo, vsaj upajmo tako, enako uspešno nadaljevalo tudi v prihodnjih letih in desetletjih.
mag. Boštjan Rihar,
CI UIT