V obdobju začetkov ITSPol je veliko opreme predstavljal vojni plen. V času hitrega tehnološkega razvoja smo se v Policiji ves čas trudili, da je telekomunikacijski in informacijski sistem policije ostal samostojen oziroma avtonomen, predvsem zaradi varnostnih vidikov. Digitalizacija in svetovni splet pa sta v zadnjih desetih letih povzročila pravo eksplozijo novih tehničnih rešitev.
Obdobje od druge svetovne vojne do osamosvojitve
Uporaba telekomunikacijskih sistemov v Slovenski Policiji oziroma v takratnih Organih za notranje zadeve R Slovenije (ONZ RS) sega že v obdobje takoj po drugi svetovni vojni. Takrat sta bila najbolj razširjena telefonski in radijski sistem, ki sta služila za opravljanje razgovorov oziroma za prenos govornih komunikacij. Veliko te opreme je predstavljal vojni plen. Zelo pomemben podsistem telekomunikacijskega sistema ONZ RS je bilo teleks omrežje, ki je bilo namenjeno za depešni promet in je predstavljalo osnovni medij za negovorno komunikacijo vse do zgraditve elektronske pošte. V primeru izpadov žičnih sistemov zvez kot tudi v primeru izrednih razmer se je uporabljal tudi KV radio-telegrafski sistem, kjer so bila pisana sporočila kriptografsko zaščitena, v nasprotju z govornim prometom, kjer to takrat pri nas še ni bilo mogoče. V obdobju okoli leta 1970 smo uvedli tudi neposredno povezavo teleks omrežja z računalniškim omrežjem ONZ RS in s tem omogočili vstop v baze podatkov. Velika težava v celotnem opisanem obdobju je bila tudi v tem, da smo morali projekte usklajevati in tudi potrjevati na zvezni ravni, kajti razvoj telekomunikacij je bil strogo koordiniran v takratnem Zveznem sekreterjatu za notranje zadeve (ZSNZ) s tako imenovanim >generalnim planom<. Pred 10 dnevno vojno v letu 1991 smo prekinili telekomunikacijske povezave ONZ RS z omrežjem ZSNZ.
Obdobje v času osamosvojitve in tik po njej
V celotnem času, od druge svetovne vojne, pa do 10 dnevne osamosvojitvene vojne, smo stalno spremljali razvoj in nove tehnologije. Naši strokovnjaki so imeli veliko znanja in bili so med prvimi, ki so uvajali določene telekomunikacijske rešitve v delo policije. Kljub hitremu tehnološkemu razvoju smo se ves čas trudili, da je telekomunikacijski in informacijski sistem policije ostal samostojen oziroma avtonomen in to predvsem zaradi varnostnih vidikov, ki so za delo policije še kako pomembni. Tehnološki razvoj v tem obdobju ni prinesel sprememb samo na tehničnem področju, ampak tudi na operativnem področju, saj so nove funkcionalnosti prinašale lajšanje in izboljšanje dela policije na terenu.
Pomemben tehnični segment v tem času predstavljajo UHF in VHF radijski sistemi, ki so bili prvenstveno namenjeni govornim komunikacijam. Začeli smo uvajati dispečerske centre in identifikacijske številke radijskih postaj. S časom smo na tem področju začeli povečevati število uporabniške opreme, saj je leta 1980 policija uporabljala le 1500 radijskih postaj. Radijski sistemi niso bili kriptografsko zaščiteni, kar je povzročalo nemalo težav. Zaradi tega smo v določeno količino postaj vgradili zaščitne module, tako imenovane scramblerje. Še posebej zanimiv podatek na tem področju je, da so bile radijske postaje v času osamosvojitvene vojne celo bolj zaželene kot na primer orožje. V tem obdobju smo velik poudarek posvetili tudi govornim komunikacijam preko fiksnih govornih sistemov policije. Pojavijo se tudi prvi video nadzorni sistemi, ki kot dodatek govornim komunikacijam prinesejo še video zapise oziroma dokumente, omogočajo pa tudi video spremljanje na daljavo, kar je zelo učinkovito pri operativnem delu policije. Zaradi vse bolj pomembne negovorne komunikacije v obliki prenosa podatkov oziroma elektronske pošte, smo zgradili enotno podatkovno omrežje, ki je postalo jedro za prenos vseh komunikacij na medkrajevnem področju. V 90-tih letih se tako že kaže smer razvoja telekomunikacij - povezovanje vseh storitev na enotni platformi. Tudi na področju poseganja in urejanja policije na dogajanje na cestah uporabljamo vse več tehničnih pripomočkov za merjenje hitrosti vozil, stopnje alkoholiziranosti voznikov, količine sevanja prevažanih tovorov, ustrezne veljavnosti dokumentov in podobno.
Obdobje vstopanja Slovenije v evropske integracije
Vsi telekomunikacijski sistemi, ki jih je policija uporabljala do tega obdobja, so bili analogni in decentralizirano urejeni. Govornim komunikacijam v teh sistemih je na lahek način možno prisluškovati, analogni sistemi pa ne omogočajo uvajanje novih funkcionalnosti in povečevanja varnosti. Zaradi tega je razvoj digitalizacije na tem področju prinesel veliko koristi. Digitalizacija in svetovni splet sta v zadnjih desetih letih povzročila torej pravo eksplozijo novih tehničnih rešitev. K sreči smo na področju informatike in telekomunikacij v slovenski policiji posvetili velik poudarek tudi izobraževanju, saj smo le na ta način lahko spremljali hitre spremembe v tehnologijah, katere smo s pridom izkoriščali pri uvajanju novih telekomunikacijskih sistemov, ki so omogočali nove funkcionalnosti pri delu policije. Na področju radijskih komunikacij smo digitalizacijo začeli v letu 1995, ko smo v operativno uporabo uvedli prvi mobilni digitalni radijski sistem v Sloveniji (eno leto pred začetkom delovanja komercialnih GSM omrežij). Ta sistem deluje še danes in nudi kvalitetno kriptozaščito, vendar le na govornem področju. Digitalizacijo nadaljujemo z radijskim sistemom TETRA, ki naj bi postal enotni digitalni radijski sistem državnih organov. Trenutno je eden glavnih telekomunikacijskih sistemov v času varovanja raznih varovanih prireditev (OVSE, NATO, uvajanje EVRA in predsedovanje Slovenije EU). Ta sistem nudi več nivojev kriptografske zaščite tako za govorne, kot tudi za podatkovne komunikacije (avtomatsko lociranje vozil - GPS/AVL, statusna aplikacija).
Na podatkovnem, komunikacijskem in govornem področju je prišlo do popolnega zlitja, v preteklosti različnih sistemov. V policiji smo tudi tokrat, med prvimi v Sloveniji (pa tudi v Evropi si nekatere države želijo takega sistema), za potrebe Schengenskega informacijskega sistema, uvedli moderni širokopasovni komunikacijski sistem, ki nudi prenos podatkov, govora in slike iz vseh lokacij policije v R Sloveniji. Prav ta komunikacijski sistem nudi možnost uvajanja novih funkcionalnosti in optimizacij pri delu policije. Vsi telekomunikacijski podsistemi se lahko centralizirajo in uporabljajo le eno prenosno pot, kar prinaša velike prihranke pri najemanju prenosnih poti. Digitalizacija pa nima meja pri možnostih, ki jih razvoj nudi. Zaradi tega je v zadnjem času eden glavnih >problemov<, ki se izpostavlja na telekomunikacijskem področju - človeške zmožnosti in znanje.
Milan Križaj,
CT UIT