Sorodne objave

 

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so prejšnji teden zaključili del večmesečne in obsežne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj. V zaključni akciji je bilo v preteklem tednu opravljenih skupno 13 hišnih preiskav na 10 lokacijah v okolici Ljubljane, v katerih je sodelovalo preko 50 kriminalistov in policistov Policijske uprave Ljubljana. Najdenih in zaseženih je bilo preko 240 delov vozil, tudi cela vozila, dokumenti odtujenih vozil itd.

novinarska

Več o sami preiskavi sta na današnji novinarski konferenci povedala (z leve): Dejan Garbajs, vodja Sektorja za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in Valter Zrinski, vodja Oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana.


Zvočni posnetek izjave Dejana Garbajsa (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Valterja Zrinskega (mp3) 


Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so prejšnji teden zaključili del večmesečne in obsežne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj velike tatvine po 205. členu KZ-1 in prikrivanja po 217. členu.

V kriminalistični preiskavi, v kateri so bili uporabljeni tudi prikriti preiskovalni ukrepi, je bilo  ugotovljeno, da so tri osebe delovale v hudodelski združbi, ki je izvrševala tatvine osebnih avtomobilov in preprodajala avtomobilske dele.

Prvo osumljeni, 45-letni moški iz okolice Ljubljane, ki je tudi vodil združbo, je usmerjal druga dva osumljenca iz združbe, stara 26 in 55 let, ki sta po njegovih navodilih izvrševala tatvine vozil z uporabo specialnih naprav za izvrševanje tatvin vozil in zanj opravljala transporte ukradenih avtomobilskih delov. Tatvin pa niso izvrševali zgolj na območju Ljubljane, temveč tudi njene širše okolice. 45-letni osumljeni je odtujene dele vozil shranjeval na različnih lokacijah in jih nato prodajal tudi preko podjetja, katerega glavna dejavnost je prodaja avtomobilskih delov in v katerem je bil osumljeni zaposlen.

Ob zaključku akcije je bilo v preteklem tednu opravljenih skupno 13 hišnih preiskav na 10 lokacijah v okolici Ljubljane, v katerih je sodelovalo preko 50 kriminalistov in policistov Policijske uprave Ljubljana. Najdenih in zaseženih je bilo preko 240 delov vozil, tudi cela vozila, dokumenti odtujenih vozil itd. Za določene dele vozil je bilo že ugotovljeno in potrjeno, da izvirajo iz kaznivih dejanj, za določene dele se njihov izvor še ugotavlja. Za do sedaj identificirane dele vozil smo ugotovili, da ti pripadajo vozilom, ki so bila odtujena v večini večjih slovenskih mest.

Vozila, ki so bila odtujena, in deli vozil so iz višjega srednjega in srednjega cenovnega razreda, predvsem znamk Renault (Clio, Megane), Volkswagen (Golf), Audi in Škoda (Octavia).


Ocenjujemo, da so osumljenci z izvršenimi kaznivimi dejanji povzročili za več kot 200.000 evrov materialne škode. Njihov zaslužek oz. protipravno premoženjsko korist pa še preiskujemo.

Kriminalistična preiskava je bila izredno zahtevna, osumljenci pa so specialni povratniki kaznivih dejanj zoper premoženje, ki so bili s strani policije že večkrat obravnavani in tudi pravnomočno obsojeni. Nekateri deli vozil so imeli bodisi delno bodisi v celoti odstranjene identifikacijske označbe, kar kaže na njihovo zavedanje in predrznost, da se onemogoči sledljivost torej identifikacija odtujenega vozila, kateremu so deli pripadali.  

Dva osumljenca, 45- in 55-letni moški, sta bila s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve 34 kaznivih dejanj prikrivanja in 5 kaznivih dejanj velike tatvine privedena na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper oba odredil pripor. Tretji osumljenec je že pred zaključno akcijo umrl.


Na območju Policijske uprave Ljubljana so za tatove najbolj zanimiva vozila znamk Renault in Volkswagen, sledijo BMW, Audi, Opel in Škoda

Število tatvin osebnih avtomobilov v Policijski upravi Ljubljana je že nekaj let v upadu, in sicer je bilo v prvih 9 mesecih leta 2014 odtujenih 365 vozil, leta 2015 263 vozil in leta 2016 257 vozil. V primerjavi z letom 2014 je torej beležiti upad za skoraj 30 %. Sicer pa Policijska uprava Ljubljana obravnava več kot 60 % vseh tatvin osebnih avtomobilov v Sloveniji.

Na območju Policijske uprave Ljubljana je najbolj izpostavljeno mesto Ljubljana z naselji Moste, Šiška, Vič, Bežigrad in Center. Kritični deli so neurejena parkirišča ali večja zunanja parkirišča v urbanih, spalnih naseljih, zato svetujemo, da se vozila parkira na urejenih, osvetljenih parkiriščih, po možnosti na tistih mestih, kjer je videonadzor.

Za zaščito vozila lahko lastniki oz. uporabniki sami največ storimo. Poleg uporabe ustreznih parkirišč je treba v prvi vrsti poskrbeti za zaščito vozila. Svetujemo, da ima vozilo poleg že vgrajenih serijskih varnostnih sistemov še dodatne varnostne zaščite, bodisi elektronske bodisi mehanske ali pa kar oboje. Dodatni "neserijski" varnostni, alarmni sistemi, mehanske zaščite volana, sklopke, prestavne ročice itd. so dodatna zaščita, ki bo storilcu otežila ali pa celo onemogočila izvršitev tatvine. Vse našteto seveda velja, če varnostne mehanizme dosledno uporabljamo. 

Več nasvetov za samozaščitno ravnanje


V Sloveniji letno ukradejo in odvzamejo približno od 900 do 1300 motornih vozil

Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2015 odtujenih 915 motornih vozil (podatek zajema vse kategorije motornih vozil), od tega je bilo 545 osebnih avtomobilov, 170 koles z motorjem in 88 motornih koles ter 59 tovornih vozil, preostalo predstavljajo motorna vozila drugih vrst. V primerjavi z letom 2014 to pomeni 22,13 % upad vseh odtujenih motornih vozil oziroma 29,22 % zmanjšanje števila odtujenih osebnih avtomobilov.

V letu 2016 (do oktobra 2016) beležimo 11,2 % porast števila odtujenih motornih vozil oziroma 10,5 % porast odtujenih osebnih avtomobilov. Primerjava je narejena za enako časovno obdobje leta 2015.

Tatvine vozil so pogostejše v tistih predelih večjih mest, kjer je gostota prebivalstva in s tem tudi gostota parkiranih vozil večja. Največ vozil je ukradenih v Ljubljani, kot največjem mestu, sledijo pa Maribor, Celje, Koper in druga manjša slovenska mesta. Na območju Policijske uprave Ljubljana je bilo v letu 2015 odtujenih 60,43 % od vseh odtujenih motornih vozil oziroma 64,40 % od vseh odtujenih osebnih avtomobilov v Sloveniji. V prvih 10 mesecih letošnjega leta je trend podoben.

Najpogosteje odtujeni osebni avtomobili v letu 2015 so bili znamke Volkswagen (151) in Renault (138), ki jih je tudi največ na slovenskih cestah. Sledijo pa vozila znamke BMW (65), Audi (45), Škoda (22), Fiat (16) in druge.

Kljub zgoraj navedenim statističnim podatkom pa problematika tatvin motornih vozil v Sloveniji ni tako izrazita oziroma zaskrbljujoča kot v zahodnih evropskih državah, kjer npr. v Italiji ali Franciji letno ukradejo približno 200.000 osebnih avtomobilov. Če število ukradenih vozil glede na število prebivalcev primerjamo z drugimi državami EU, je Slovenija vsako leto na repu tega seznama.

Večji del ukradenih vozil, med katerimi so vozila srednjega cenovnega razreda in del vozil višjega cenovnega razreda, ostane v Sloveniji. Večina se jih v tako imenovanih "črnih" delavnicah razstavi, deli pa se uporabijo za popravilo poškodovanih vozil. Manjši del ukradenih vozil je po tatvini prepeljanih v tujino, pa še pri teh ugotavljamo, da se jih večina razstavi v rezervne dele.

Statistični podatki o iskanih motornih vozilil za obdobje 2010–2015  


Storilci se delu policije, potrebam tržišča, tehničnim spremembam vozil ter drugim okoliščinam zelo hitro prilagajajo

Iz izvrševanja posamičnih tatvin so se že pred leti tudi v Sloveniji razvile dobro organizirane kriminalne združbe, ki se organizirano ukvarjajo s tatvinami vozil. Tatvine vozila v smislu "razbiti steklo, zlomiti volansko ključavnico, strgati in spojiti kontaktne žice" ni več. Storilci za izvršitev tatvine uporabljajo specialno izdelana orodja in elektronske pripomočke, za predelavo ukradenih vozil pa običajno najamejo prostore na obrobju mest ali na podeželju, ki jih nato opremijo kot avtomehanične delavnice.

Dejansko ne govorimo več samo o "tatvini vozila", temveč o organizirani trgovini z ukradenimi vozili, ki je večinoma mednarodno organizirana. Storilci morajo v prvem koraku odkriti nepooblaščen način odpiranja vozila in zagon motorja. V nadaljevanju je potrebno izdelati orodje, s katerim lahko vozilo v razumno kratkem času spravijo v pogon in ga odpeljejo s kraja. Ko je način tatvine odkrit in izdelano orodje, je le to mogoče kupiti na črnem trgu. Tatovi, ki so kupili takšno orodje, se morajo najprej naučiti njegove uporabe, nato pa poiščejo vozilo in ga odpeljejo s kraja. Običajno vozilo nato predajo naročniku. Ta vozilo razstavi v rezervne dele, ki se uporabijo za popravilo poškodovanih vozil, ali pa na ukradenem vozilu prenaredi tovarniške identifikacijske oznake, priredi dokumente in vozilo ponudi na trgu rabljenih vozil. Takšno vozilo običajno doseže normalno ceno primerljivega rabljenega vozila.

Tovarniško vgrajena zaščita osebnih vozil zajema blokado motorja, lahko pa tudi alarmni sistem. Pri tem je potrebno poudariti, da morajo imeti vsa vozila na evropskem trgu od leta 1998 že tovarniško vgrajen sistem blokade motorja, ki naj bi preprečil oziroma otežil zagon motorja vozila brez originalnega kontaktnega ključa. Poleg navedene zaščite pa nekateri proizvajalci vozil dodatno ponujajo še alarmne sisteme za bolj celovito zaščito vozila. Slabost tovarniško vgrajenih varovalnih sistemov ni v slabi kvaliteti, temveč v njihovi razširjenosti. Storilci namreč izkoriščajo dejstvo, da proizvajalec vozil izdela večjo količino vozil, ki vsebujejo enak sistem zaščite. V primerih vozil Volkswagen je npr. enak sistem vgrajen še v vozila Audi, Seat in Škoda. Zaradi večje razširjenosti enega sistema varovanja storilci lažje ugotovijo način tatvine. S prirejenimi oziroma posebej izdelanimi elektronskimi pripomočki storilci nato zaobidejo serijsko vgrajen varovalni sistem.

Zaradi navedenega so, kot dodatna zaščita, priporočljiva tako mehanska kot elektronska varovala, le da so dovolj kvalitetna. Varovalni sistemi slabše kvalitete storilcem običajno ne povzročajo velikih težav, nevšečnosti pa z nezanesljivim delovanjem povzročajo lastniku vozila.

V primeru dodatno vgrajenih elektronskih varovalnih sistemov, se storilec ob tatvini sooči z neznanim tipom varovanja, kar mu pri tatvini povzroča težave. Ker na kraju samem storilec običajno ne more izdelati oziroma prilagoditi orodja, običajno odstopi od tatvine oziroma pristopi k tatvini vozila, ki dodatnega varovanja nima.


Za varnost svojega vozila lahko največ stori prav lastnik sam

Dodatno vgrajeni varovalni sistemi so sicer strošek v višini nekaj sto evrov, vendar nam certifikat o kvaliteti lahko prinese določen popust pri kasko zavarovanju vozila, zmanjšamo pa tudi verjetnost, da nam bodo vozilo ukradli. V Sloveniji namreč ne beležimo tatvine vozila z dovolj kvalitetno dodatno vgrajeno elektronsko varovalno napravo, ki je bila v času poskusa tatvine vključena.

Največji problem v zadnjih letih v EU so tatvine vozil za rezervne dele in njihova prodaja. Storilci vozilo odtujijo v eni državi, ga razstavijo in dele, običajno preko spletne prodaje, ponujajo v prodajo tudi po drugih državah EU.

Z nakupom ukradenih delov ima lahko težave tudi običajen lastnik vozila, ki je pač potreboval rezervni del in je, kot bolj ugodnega, kupil rabljenega preko oglasa. Ob obisku pooblaščene servisne delavnice z namenom, da se na vozilu opravi običajen servis, se namreč pogosto ugotovi, da so na vozilo vgrajeni deli, ki tovarniško ne pripadajo temu vozilu oziroma da ti deli pripadajo ukradenemu vozilu. V teh primerih postopek seveda prevzame policija.

Zaradi navedenega vsem bodočim kupcem vozil svetujemo, da vozila in rezervne dele kupujejo pri pooblaščenih prodajalcih motornih vozil, prav tako naj vozila servisirajo na servisih pooblaščenih uvoznikov ali drugih pooblaščenih delavnicah. Prav tako pa naj kupci obiščejo spletno stran policije, kjer lahko preverijo status vozila v Sloveniji in v nekaterih drugih državah. Na spletnih straneh policije so prav tako objavljeni preventivni nasveti, ob upoštevanju katerih zmanjšamo možnost, da ostanemo brez vozila oziroma postanemo žrtev kaznivega dejanja.