Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so v maju zaključili dva zelo obsežna predkazenska postopka s področja utaje davkov, kjer skupna protipravno pridobljena premoženjska korist v obeh preiskavah presega 38 milijonov evrov. Predkazenska postopka med sabo nista povezana.
Podrobneje smo obe preiskavi predstavili danes, 7. julija, v novinarskem središču Generalne policijske uprave na Litostrojski 54 v Ljubljani.
Na novinarski konferenci so sodelovali Martin Rupnik, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto na PU Ljubljana, Dragan Obolnar, mag., vodja Oddelka za poslovni in javni sektor na Generalni policijski upravi, in Damjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnem uradu pri Finančni upravi RS.
Prva preiskava: gospodarske družbe iz več evropskih držav fiktivno trgovale z elektronskimi napravami, pri čemer niso plačevale davčnih obveznosti
Prvi predkazenski postopek je imel mednarodne razsežnosti, saj je bilo poleg Italije in Slovenije v preiskovanje udeleženih še več evropskih držav. V Sloveniji je bila za potrebe preiskovanja ustanovljena specializirana preiskovalna skupina, v katero so bili poleg Specializiranega državnega tožilstva RS in policije vključeni tudi predstavniki Finančne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Zaradi lažje in hitrejše koordinacije dela je bila s sodelovanjem Eurojusta ustanovljena skupna preiskovalna skupina (v angl. JIT - joint investigation team), v katero sta bila aktivno vključena Specializirano državno tožilstvo RS in Policija.
Preiskava se je nanašala na trgovanje z elektronskimi napravami med več gospodarskimi družbami iz različnih evropskih držav. Skupni znesek izdanih fiktivnih računov za neobstoječe posle gospodarskih družb v vpletenih državah je znašal skoraj 500 milijonov evrov. Osumljene osebe so s svojimi ravnanji oškodovale proračun Slovenije v višini okoli 12 milijonov evrov, saj davčne obveznosti niso bile vplačane v proračun.
Za zavarovanje ključnih dokazov je bilo v prvi polovici leta 2019 opravljenih več nujnih preiskovalnih dejanj in hišnih preiskav na območju več držav Evropske unije. O njihovi uspešnosti je na svoji spletni strani poročal tudi Eurojust (Eurojust helps Italy and Slovenia unravel massive VAT fraud). Na Specializirano državno tožilstvo RS je bila podana kazenska ovadba zoper sedemnajst fizičnih oseb (3 državljane Italije, 6 državljanov Velike Britanije in 8 državljanov Slovenije) in zoper tri slovenske gospodarske družbe, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve 34 kaznivih dejanj davčne zatajitve.
Druga preiskava: osumljenci z območja Ljubljane in Domžal so se izognili plačilu davčnih obveznosti pri preprodaji odpadnih kovin
V drugem predkazenskem postopku so ljubljanski kriminalisti na Specializirano državno tožilstvo RS podali kazensko ovadbo zoper 11 fizičnih oseb s širšega območja Ljubljane in Domžal zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Osumljenci so pristojnemu organu dali lažne podatke in se tako kot zakoniti zastopniki gospodarskih družb izognili plačilu predpisanih davčnih obveznosti pri odkupih in prodaji odpadnih kovin. Prav tako so osumljenci kot odgovorne osebe gospodarskih družb zlorabili svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem in s transakcijskih računov gospodarskih družb opravili več neupravičenih gotovinskih dvigov, ki v nadaljevanju niso bili porabljeni za delovanje gospodarske družbe. S svojimi dejanji so povzročili premoženjsko škodo v skupni vrednosti okoli 26 milijonov evrov.
Kazenski zakonik za tovrstna kazniva dejanja iz obeh preiskav predvideva zaporno kazen od enega do osmih let.
Med kaznivimi dejanji na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete v Sloveniji porast davčnih zatajitev
Ena od temeljnih prioritet dela slovenske policije na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete je varovanje finančnih interesov Slovenije in Evropske unije. Med kaznivimi dejanji na tem pordočju dela najbolj izstopajo davčne zatajitve, kjer beležimo porast prijavljenih in obravnavanih zadev.
Policija je v letu 2019 podala kazenske ovadbe na pristojna državna tožilstva za 125 kaznivih dejanj davčnih zatajitev, pri katerih je znašala materialna škoda skoraj 31 milijonov evrov. V prvi polovici leta 2020 pa je policija podala kazenske ovadbe za 115 kaznivih dejanj z materialno škodo skoraj 37 milijonov evrov.
V zadnjem obdobju na policiji obravnavamo največ davčnih utaj s področja davka na dodano vrednost (DDV). V obsežnejših zadevah so zaznane zlorabe še posebej na področjih pridobitve motornih vozil iz tujine, trgovanja z žiti, elektronskimi napravami, olji in mazivi ter odpadnimi kovinami.
Kriminalistične preiskave davčnih utaj čedalje obsežnejše in zahtevnejše
V kriminalističnih preiskavah zaznavamo, da organizatorji davčnih utaj za dosego svojih ciljev uporabljajo slamnate direktorje, vključujejo več fizičnih in pravnih oseb, tako slovenskih kot tujih, dokumentarni, finančni in blagovni tok pa je speljan preko več držav. Zato so predkazenski postopki vedno obsežnejši in strokovno zahtevni, saj se tovrstna kazniva dejanja izvršujejo tudi v okviru organiziranih kriminalnih združb. Vedno več primerov je povezanih s tujino, kar podaljša čas preiskovanja kaznivih dejanj.
Policija tudi pri tovrstnih kaznivih dejanj izvaja finančne preiskave z namenom zavarovanja protipravne premoženjske koristi, prav tako preverja obstoj morebitnih drugih kaznivih dejanj.
Na tem področju dela je slovenska policija vključena tudi v mednarodne aktivnosti v okviru Europolovih projektov. Izpostavimo lahko tudi zelo dobro sodelovanje s Finančno upravo RS, Uradom za preprečevanja pranje denarja in pristojnim državnim tožilstvom, ki praviloma usmerja predkazenske postopke.
Slovenska policija bo tudi v prihodnje temu področju posvečala veliko pozornosti, pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj pa bo v okviru zakonskih pooblastil intenzivno sodelovala s FURS, drugimi pristojnimi nadzornimi državnimi organi in tožilstvom.