Pomorska policija je letos praznovala 50. obletnico svojega obstoja. V počastitev tega jubileja smo že 23. junija 2017 - skupaj s praznovanjem dneva policije na Policijski upravi Koper - odprli tudi razstavo v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Razstavo, ki je bila odprta vse do ponedeljka, 8. oktobra 2017, smo naslovili Od orožnika do policista - zgodovina slovenske, primorske in pomorske policije, v treh mesecih pa si jo je ogledalo skoraj 3000 obiskovalcev.
Razstava prikazuje celotno obdobje delovanja policije pri nas, od njenih začetkov na slovenskih tleh, posebej pa sta poudarjena delovanje policije na Primorskem in delo pomorske policije. Nastala je v sodelovanju med Muzejem slovenske policije, Policijsko upravo Koper in Pokrajinskim muzejem Koper ter številnimi zbiralci policijskih predmetov.
Ob tej priložnosti smo pripravili tudi zloženki:
- 50 let slovenske pomorske policije
- Zgodovina primorske in pomorske policije (v angleščini: The history of Slovene, littoral and marine police , v italijanščini: La Storia di Polizia Slovena, del Litorale e di Polizia Marittima )
Pred otvoritvijo, ko smo slovesno prerezali trak, sta nekaj besed v zahvalo povedala direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri in direktor Policijske uprave Koper Danimir Rebec. Kustodinja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald pa je obiskovalcem kratko pojasnila, kaj vse razstava združuje. Zatem so si jo vsi zainteresirani tudi ogledali.
V pripravo razstave je bilo vloženega ogromno dela. Kustodinja Muzeja slovenske policije je skupaj s kustosi in zgodovinarji koprskega pokrajinskega muzeja ter nepogrešljivima sodelavcema Štefanom Žugcem in Boštjanom Severjem s Postaje pomorske policije Koper, ki sta tudi sama strastna zbiratelja vsega policijskega in nepogrešljiva ohranjevalca naše bogate zgodovine, uspela zbrati ogromno gradiva in ga povezati v zanimivo celoto. Vsi so temu posvetili neskončno veliko ur in znanja, uspeli pa so postaviti na ogled čudovito zbirko naše zgodovine, v kateri je bilo tudi nemalo kosov iz naših pisarnah, ki so jih prispevali zaposleni, ki cenijo in ohranjajo skupno preteklost.
Razstava je v treh mesecih privabila množico obiskovalcev, tako domačih kot tudi tujcev, ogledali pa so si jo tudi naši zaposleni. Po podatkih Pokrajinskega muzeja Koper si je našo dediščino v treh mesecih ogledalo skoraj 3.000 obiskovalcev. Največ v avgustu, ko so bili v Kopru večinoma tuji turisti, pa domačini ob različnih dogodkih, organiziranih v Kopru (na primer Oživela ulica).
Septembra smo skupaj s Policijsko postajo Koper in Osnovno šolo Koper organizirali tudi poseben dan za petošolce. Prav vsi so si ogledali muzej, pomočnik komandirja Branko Soršak pa jim je ob tej priložnosti pojasnil tudi pravila, ki se jih morajo držati v cestnem prometu, in jim predstavili naše delo.
Policiji kot največji varnostni sili za zagotavljanje pravnega reda države lahko sledimo skozi različna časovna obdobja, znotraj katerih je delovala (čas Franca Jožefa I., Kraljevine SHS/Jugoslavijo, Kraljevine Italije - Julijske krajine, obdobje druge svetovne vojne, socialistične Jugoslavije in samostojne Slovenije). Spreminjala so se njena poimenovanja, uniforme, oborožitev, zaprisege njenih pripadnikov, že več kot 160 let - od nastanka naprej - pa je ostala nespremenjena njena temeljna naloga: zagotavljati javni red. Več o tem: Zgodovina slovenske policije
V Muzeju slovenske policije je zbrano gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, slovenski kriminalistiki, izvajanju kazenskih sankcij in razvoju organov za notranje zadeve (ONZ). Poseben prostor je namenjen tudi sodelovanju policije pri osamosvajanju države oziroma njeni vlogi v desetdnevni vojni za Slovenijo. Začetki muzeja segajo v leto 1920. Vsebinsko bogate zbirke so bile že nekdaj študijski pripomoček pri kriminalistiki in kazenskem pravu ter spoznavanju zgodovine ONZ kot predhodnikov današnjega varnostnega sistema. Namenjen je bil kadetom in učencem srednje policijske šole, kandidatom za policiste, študentom policijsko-varnostne, pravne in medicinske fakultete, študentom družboslovnih smeri in etnologije, penologom, socialnim delavcem, defektologom in tudi drugim s trokovnjakom.
Muzej torej posega na različna področja policijskih znanosti, kriminologije, kriminalistike, viktimologije, penologije, defektologije, sociologije, psihologije in psihiatrije, tudi kulturologije, etnologije in etnografije, tehnike, medicine - zlasti sodne oziroma forenzike, raznovrstnih laboratorijskih dejavnosti in še na različna druga področja. Je pomembno učilo, ki prikazuje zgodovino slovenske kriminalitete in je del slovenskega kulturnega bogastva. Tudi danes je odličen vir strokovnega gradiva, predvsem za študente prava, medicine, etnologije, študente družboslovnih in filozofskih znanosti kot tudi za socialne delavce, defektologe in seveda kandidate za policiste. Strokovna javnost se ob raziskanih kaznivih dejanjih in odkritih storilcih seznanja in uči o preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, o konkretnih motivih kaznivih dejanj, načinih in sredstvih storitev, predvsem pa o tem, kdo so storilci in kako so bili odkriti.
Zanimiv pa je tudi za občo javnost, saj se lahko obiskovalci poučijo o nevarnostih v vsakdanjem življenju in se naučijo ravnanja ob srečanju s kriminalno dejavnostjo oziroma preventivnega in varnejšega obnašanja. Z geslom Preprečujmo kriminal skupaj! poskušamo tudi v Muzeju slovenske policije, tako kot v celotni policiji, dvigniti raven zavedanja o varnosti kot vrednoti, za katero se je treba boriti in zanjo skrbeti. Ker preprečevanje kriminala vedno poteka v sodelovanju s policijo, je pomembno tudi spoznavanje njenega dela, saj lahko le tako vzpostavimo partnerski odnos pri zagotavljanju varnosti.
Poleg védenja, da je kriminaliteta v porastu, da se pojavljajo nove, nasilnejše oblike kriminalne dejavnosti, se obiskovalci muzeja lahko seznanijo s konkretnimi, tudi zelo odmevnimi kaznivimi dejanji. Varnostne razmere pri nas so vse bolj primerljive z razmerami v zahodnoevropskih državah. Strah pred kriminalom in možnostjo, da postanejo žrtev različnih oblik nasilja, pri državljanih vse bolj narašča. Muzej odkriva ta temen, osovražen, zapleten in skrivnostni kriminalni svet, njegovo brezobzirnost, nasilnost ter škodljivost. Muzejske zbirke omogočajo vpogled v resnično življenje, ki je pogosto zelo kruto, njegovo prikazovanje pa je hkrati tudi opozarjanje na nevarnosti in posledice, ki bi se jim lahko izognili, če bi se jih zavedali. Zato ima vsak kriminalistični muzej izredno pomembno preprečevalno vlogo.
Muzejsko gradivo je vsebinsko razdeljeno v kriminalistični oddelek in oddelek o razvoju varnostnega sistema. V novi postavitvi pa je poseben prostor v zadnjem oddelku namenjen tudi sodelovanju policije pri osamosvajanju države oziroma desetdnevni vojni za Slovenijo. V zadnjih 30 letih se je muzej dopolnjeval z novimi zbirkami. Ponovno odprtje muzeja pa še poglablja potrebo po nadaljnjem zbiranju gradiva o policijskem delu, saj se je njegova pomembnost skozi zgodovino vsekakor potrjevala.
