Zaradi objektivne obveščenosti javnosti objavljamo odziv v povezavi s prispevkom Vse globine javnega sektorja, ki je bil objavljen v sobotnem Delu, in poudarjamo, da se je v policiji v zadnjih desetih letih število zaposlenih zmanjšalo za več kot 1.300. V Delovem prispevku je namreč izpostavljeno, da se je od leta 1992 število zaposlenih v sektorju države povečalo za 61.559.

V slovenski policiji je zaposlenih okoli 6.800 policistov, kar je manj kot 340 policistov na sto tisoč prebivalcev, in ne 400, kot navaja novinar v prispevku. Konec 2018 je bilo v policiji skupno 8.137 zaposlenih, od katerih je okoli 5.450 uniformiranih policistov, okoli 1.600 neuniformiranih policistov in okoli 1.050 strokovno tehničnih delavcev.

V nekaj nad 7.000 policistov je vštetih več kot 200 kandidatov za policiste na Višji policijski šoli in kandidatov za policiste nadzornike državne meje, ki bodo šele po zaključku šolanja začeli z delom na terenu kot policisti. V to številko je vključenih tudi 29 vrhunskih športnikov, ki so zaposleni v policiji na podlagi dogovora med Olimpijskim komitejem Slovenije in Vlado Republike Slovenije. Trenutno število vseh policistov v Sloveniji je tako nižje od 6.800 in pomeni manj kot 340 policistov na sto tisoč prebivalcev.

Neprimerljivost organiziranosti slovenske policije s tujimi policijami je tudi v tem, da je policija v Sloveniji enovita organizacija, ki med drugim zaposluje 1.700 uniformiranih policistov, ki varujejo 670 km zunanje schengenske meje. V večini evropskih držav je mejna policija organizacijsko ločena. V nekaterih državah so organizacijsko ločeni na primer tudi policisti, ki so zadolženi za varovanje varovanih oseb, finančna policija, ponekod naloge policistov opravljajo tudi lokalne (mestne) policije.

Policija je v zadnjih 15 letih začela izvajati veliko novih nalog, nenehno pa se sooča s trendom negativne kadrovske fluktuacije

Policija je bila po osamosvojitvi deležna pogostih organizacijskih sprememb zaradi različnih razlogov, kot so bile npr. spremenjene operativne okoliščine, sprejemanje novih nalog zaradi nacionalnih in mednarodnih obveznosti in racionalizacija stroškov poslovanja zaradi neugodnih javnofinančnih razmer v Sloveniji.

Med najpomembnejšimi okoliščinami in novo sprejetimi nalogami izpostavljamo, da je policija v letu 2005 postala prekrškovni organ, z vstopom v schengenski prostor v 2007 je prevzela pomembne naloge varovanja skupne zunanje meje po schengenskih standardih, v 2010 je bil za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter ostalih resnih oblik kriminalitete ustanovljen Nacionalni preiskovalni urad, v 2010 je bila izvedena reorganizacija, s katero se je del podpornih nalog s področja finančnih, logističnih in kadrovskih zadev preselil iz policije v Ministrstvo za notranje zadeve skupaj s 335 delavci policije, v 2011 je policija na regijski ravni zmanjšala število policijskih uprav z 11 na 8 z namenom združitve najmanj obremenjenih policijskih enot po obsegu dela, količini ter vrsti varnostnih pojavov z večjimi, v 2012 so Slovenijo preplavili številni množični protesti, kjer je policija odigrala pomembno vlogo pri varovanju življena in premoženja, v 2015 se je policija ponovno soočila z velikim varnostnim izzivom ob migrantskem valu. Izpostavljamo še dodatne aktivnosti zagotavljanja varnosti v cestnem prometu zaradi negativnih trendov v 2015 in 2016 in dodatne naloge, ki jih je policiji prinesla uveljavitev sodbe arbitražnega sodišča.

Policija mora svoje redne naloge in zgoraj naštete nove zadolžitve izvajati s čedalje manjšim številom zaposlenih. Zaradi varčevanja in neugodnih javnofinančnih razmer v Sloveniji se je od leta 2012 do danes, skupaj z organizacijskimi spremembami, intenzivno zmanjševal kadrovski načrt policije, ki predstavlja izhodišče za sklepanje delovnih razmerij. S trendom negativne kadrovske fluktuacije se policija sooča že od leta 2007. Največji odliv kadra je bil v letih 2010 kot posledica reorganizacije policije in upravnega dela Ministrstva za notranje zadeve ter v 2012, 2013 in 2014 kot posledica postopkov upokojevanja.

Od konca leta 2014 se izvajajo številne aktivnosti za omilitev kadrovskega primanjkljaja v policiji, ki je nastajal zaradi restriktivne politike zaposlovanja zaradi varčevalnih ukrepov. Spodbujanje aktivne politike zaposlovanja s ciljem približevanja vzdržni fluktuaciji kadra v policiji je zajeto v Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025. Kljub prizadevanjem policije za stalno zaposlovanje kandidatov za policiste ter popolnjevanje drugih delovnih mest na podlagi javnih natečajev in javnih objav se še vedno srečujemo s trendom negativne kadrovske fluktuacije.

V policiji si zadnja leta skupaj z obema reprezentativnima policijskima sindikatoma prizadevamo vzpostaviti karierni sistem Policije, ki zajema določitev kariernih delovnih mest v policiji, pripravo načina izbora kadrov in potrebnih kompetenc za zasedbo delovnih mest. Karierni sistem policije bo med drugimi vključeval tudi podsisteme kadrovanja in identifikacije ter ocenjevanja in razvijanja potencialov na področju vodenja. Tudi načela kariernega sistema (načelo preglednosti, načelo enakih možnosti, motivacijsko načelo in načelo strokovnega razvoja) upoštevajo načela modernega upravljanja s človeškimi viri. Določbe o napredovanju, prerazporejanju, kadrovanju iz drugih kadrovskih virov, karierni poti za vodilna in vodstvena delovna mesta predstavljajo sistemski okvir za praktično uvedbo konkretnih praks v skladu s predstavljenimi sodobnimi trendi kadrovanja in menedžmenta talentov v policijskih organizacijah.

Z lastnim sistemom določitve delovnih mest (brez skupne umestitve v sistem kariernih razredov in nazivov), opisa del in nalog ter določanjem minimalnih pogojev za zasedbo delovnih mest ter izhodiščnega in končnega plačnega razreda, bi lahko v policiji uredili novo hierarhično strukturo delovnih mest, ne da bi bilo potrebno prilagajanje ostalega javnega sektorja specifičnim potrebam in zahtevam policije. Zaradi anomalij v sistemu napredovanja v nazivih tega trenutno ne moremo izvesti. Zato je naš cilj bolj transparentna hierarhična struktura delovnih mest in primerljiva ureditev položajnih oznak.

Policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti z odpravljanjem varnostnih problemov, s tem pa pomembno vpliva na zadovoljstvo ljudi oz. na njihov občutek varnosti. Zato poskušamo z vsemi možnimi aktivnostmi (tudi z organizacijskimi spremembami) povečati učinkovitost in uspešnost dela policije na vseh področjih.