V javnosti so se v zadnjem času pojavile nekatere interpretacije razmer na področju prometne varnosti po reorganizaciji prometne policije, s katerimi se nikakor ne strinjamo.

Najprej moramo poudariti, da policija varnost cestnega prometa obravnava kot celoto ter pri tem ne izvzema varnosti na avtocestah in hitrih cestah. Cilj policije namreč je, da se čim bolj bliža t. i. viziji nič – zmanjšanju števila poškodovanih in umrlih na slovenskih cestah. Zato tudi stanja prometne varnosti ne ocenjujemo po številu izvedenih ukrepov, temveč glede na posledice prometnih nesreč.

Na avtocestah in hitrih cestah se letno zgodi okoli 10 do 15 odstotkov vseh prometnih nesreč, medtem ko se ostale prometne nesreče zgodijo na državnih in lokalnih cestah. Ugotavljamo, da se je z nepremišljenim ustanavljanjem enot avtocestne policije bistveno okrnil nadzor na že omenjenih ostalih cestah, kar pa je nesprejemljivo.

Število smrtnih prometnih nesreč v letu 2022, po reorganizaciji prometne policije, kaže, da je prometna varnost dejansko boljša, in ne slabša, kot želijo nekateri napačno prikazati. V letu 2022 je na vseh cestah umrlo 85 udeležencev cestnega prometa, leto prej pa kar 114. Trditev, da je prometna varnost boljša, lahko podkrepimo tudi s podatkom, da je na avtocestah in hitrih cestah do reorganizacije umrlo 17 udeležencev cestnega prometa, po njej pa 9.

Slednje je za nas potrditev, da je bila odločitev za reorganizacijo prometne policije – ob obstoječi kadrovski zasedbi – pravilna.