Med 28. marcem in 4. aprilom 2017 je bila v Sloveniji na obisku delegacija Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT). Poleg nekaterih policijskih enot (v pristojnosti notranjega ministrstva) so v tem času obiskali še zapore (v pristojnosti pravosodnega ministrstva) in oddelek za psihiatrijo mariborskega UKC (v pristojnosti ministrstva za zdravje).
Najprej se je delegacija 28. marca sestala s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve in Policije, ki so ji poročali o napredku od zadnjega obiska CPT v Sloveniji leta 2012.
Zatem so člani delegacije obiskali Center za tujce na Generalni policijski upravi, Center za pridržanje Ljubljana ter policijske postaje Ljubljana Moste, Ljubljana Center, Koper, Piran in Maribor I.
Med obiski teh enot so si predstavniki CPT ogledali prostore za pridržanje in preverili tamkajšnje bivalne pogoje ter dokumentacijo o pridržanju in o uporabi prisilnih sredstev. Vpogledali so v podatke v evidenci oseb, ki jim je odvzeta prostost, si ogledali plakate in druga gradiva s pravicami osebe, ki ji je odvzeta prostost. Zanimala so jih različna opravila, ki jih policisti opravljajo s pridržanimi osebami (zagotavljanje zdravniške pomoči, prehrane, dostopa do vode ...), opravili pa so tudi razgovore s pridržanimi osebami in policisti. V Centru za tujce so jih zanimale vsebine, ki so specifične za postopke s tujci.
Zadovoljna delegacija CPT in zaposleni v Centru za tujce ob koncu obiska v Velikem Otoku pri Postojni
Ob zaključku svojega obiska v Sloveniji so nam na Ministrstvu za pravosodje predstavili bistvene ugotovitve. Vodja delegacije CPT se je uvodoma zahvalil za korekten odnos in odlično sodelovanje ob obiskih v policijskih enotah in poudaril, da jim je bil povsod omogočen neomejen dostop do prostorov za pridržanje, do policijskih evidenc in drugih podatkov (dokumentacije) o pridržanju ter dostop do vseh pridržanih oseb. Izpostavil je še, da niso zasledili niti enega primera, kjer bi bil izražen sum slabega, nehumanega ali ponižujočega ravnanja s pridržano osebo. Ravno nasprotno, vse pridržane osebe, s katerimi so govorili, so navedle, da so policisti z njimi ravnali profesionalno.
Tudi sicer so bile ugotovitve delegacije o uveljavljanju pravnih jamstev zoper grdo ravnanje (pravica do zagovornika, obveščanja bližnjih, zdravnika …) zelo pozitivne. Predlagali so le nekaj manjših izboljšav pisnega obvestila o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost, v delu, ki se nanaša na obveščanje o pravici do nujne zdravniške pomoči, in izboljšavo glede načina potrditve seznanitve te osebe z njenimi pravicami.
Preliminarne, na splošno zelo dobre ugotovitve CPT so rezultat našega skupnega dela na tem občutljivem področju. So dokaz, da izvajanju policijskih pooblastil, ki so povezana z odvzemi prostosti, in tudi sicer varovanju človekovih pravic, v Policiji namenjamo ustrezno pozornost.