Objavljamo odziv policije na včerajšnji prispevek časnika Delo in stališče Informacijskega pooblaščenca RS.

Vrhovno državno tožilstvo RS nam je v decembru posredovalo dopis, ki je bil posredovan tudi Ministrstvu za pravosodje in Informacijskemu pooblaščencu RS, v katerem vsa okrožna državna tožilstva in Specializirano državno tožilstvo RS seznanja s sodbo Vrhovnega sodišča RS (I Ips 27119/2014 z 17. 11. 2016). V navedeni sodbi se je sodišče (med ostalim) opredelilo do dolžnosti ponudnikov spletnih storitev glede posredovanja podatkov, na podlagi katerih je mogoče identificirati prejemnike spletnih storitev. Iz sodbe (točka 12, 13 in 14 iz obrazložitve) izhaja, da je ponudnik spletnega portala dolžan posredovati pristojnim organom podatke potrebne za identifikacijo tudi brez odredbe sodišča. Nadalje je v točki 14 obrazložitve izrecno navedeno: "Za pridobitev tega podatka bi tako po Zakonu o kazenskem postopku zadoščala že zahteva policije kot pristojnega organa v smislu določb četrtega odstavka 8. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu, utemeljena z obstojem razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti."

Skladno z navedenim dopisom Vrhovnega državnega tožilstva RS oziroma sodbo Vrhovnega sodišča RS je policija vsem policijskim enotam naročila, da IP podatke od ponudnikov spletnih storitev (ne operaterjev) pridobijo brez sodne odredbe, vendar samo takrat, kadar se bo posameznik zavestno odpovedal svoji pričakovani zasebnosti. V tem primeru bo za pridobitev IP naslova zadoščal obstoj razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, pravna podlaga pa bo drugi odstavek 148. člen ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 8. člena ZEPT.

V vseh preostalih primerih, ko se posameznik ne bo zavestno odpovedal svoji pričakovani zasebnosti oziroma bo IP naslov treba pridobiti od operaterja, bo za pridobitev IP naslova še vedno potrebna sodna odredba v skladu s prvim odstavkom 149.b člena ZKP. Ker bo dejstvo, ali se je posameznik "zavestno odpovedal pričakovani zasebnosti" ključni dejavnik, na podlagi katerega bo odločeno, ali lahko policija od ponudnika spletnih storitev pridobi IP naslov s sodno odredbo ali brez, je bilo policijskim enotam, izhajajoč iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, pojasnjeno, v katerih primerih je mogoče šteti, da se je posameznik zavestno odpovedal svoji pričakovani zasebnosti. To bodo predvsem tisti primeri, ko bo posameznik komuniciral na javno dostopnem spletnem portalu, kjer bo njegova komunikacija javno razkrita, komunikacija pa bo potekala z vnaprej nedoločenim številom oseb oziroma bodo komentarji vidni tudi neprijavljenim uporabnikom (9. točka sodbe Vrhovnega sodišča, podobno tudi v sodbi Ustavnega sodišča RS Up-540/11-23 s 13. 2. 2014). Glede na to, da bodo navedene okoliščine policisti presojali od primera do primera, je bilo policistom naloženo, naj se v primeru dvoma obrnejo na pristojnega državnega tožilca za nadaljnje usmeritve.

Na tem mestu poudarjamo, da je policija z usmeritvami glede pridobivanja IP naslova od ponudnikov spletnih storitev (zlasti v primerih obravnavanih groženj, sovražnih ali žaljivih vsebin, kot primer iz sodbe VS ipd.) samo sledila sodbi Vrhovnega sodišča RS, kot sekundarnemu viru prava, ter da v navedenem primeru nikakor ne gre za kakršenkoli "neopazen poskus policijskega poseganja v zasebnost", kot to navajajo določeni mediji. Policija je namreč z navedenimi usmeritvami v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča sledila le Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, ki navedeno sodbo razume enako kot policija.

Policija je na področju pridobivanja podatkov od ponudnikov spletnih portalov in operaterjev pravosodno ministrstvo večkrat pozvala k ustrezni zakonski ureditvi tega področja. Ker ustreznih sprememb še ni bilo, je navedeno posledično pripeljalo do različnih praks, ki pa jih je sedaj zapolnilo Vrhovno sodišče RS z zgoraj navedeno sodbo.