Objavljamo odziv policije na včerajšnji prispevek spletnega portala Pod črto.

V slovenski policiji se zavedamo svoje odgovornosti, saj opravljamo preveč pomembno delo v družbi, da bi ga prepustili naključju. Svoje poslanstvo izvršujemo izključno za ljudi, saj skrbimo za njihovo varnost. V zadnjih letih nam ljudje zaupajo vedno bolj in to je edino, kar šteje. Prepričani smo, da dobrega dela policije in njenega ugleda tudi "nezaupljivi" ne morejo spremeniti s stalnim in vztrajnim izpostavljanjem neutemeljenih očitkov v enih in istih primerih.

Zavedamo se, da s svojim delom posegamo v človekove pravice, zato morajo biti vsi naši postopki izpeljani v skladu z veljavno zakonodajo. Preverjanje odgovornosti v lastnih vrstah in sankcioniranje kršiteljev, ki so prekoračili svoja pooblastila, sta del našega sistema. V vseh primerih, kjer je prišlo pri delu policistov ali kriminalistov do suma odklonskih ravnanj ali nepravilnosti, smo ukrepali. Morda ukrepi niso vsem po godu, a v vseh primerih, kjer so bili izpolnjeni pogoji, so bili izpeljani tako sistemski ukrepi kot tudi sproženi postopki zoper konkretne policiste. Tudi v primerjavi z ostalimi državnimi organi, ki izvajajo pooblastila, izvedemo največ delovnopravnih ukrepov.

Nadzora pa ne izvajamo le sami, ampak pri tem dobro sodelujemo tudi z ostalimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami, kar nam v svojih poročilih tudi priznavajo. Stalno tudi izboljšujemo sistem usposabljanja policistov na področju pooblastil in predlagamo spremembe zakonodaje, ki so posledica naših lastnih ugotovitev in ugotovitev drugih organov pri uporabi policijskih pooblastil.

Zato ne moremo pristati na ponavljajoča in nekorektna poročanja, v katerih se izpostavlja neodgovorno delo policije, pri čemer se ne upoštevajo naši argumenti v nobenem od izpostavljenih primerov domnevnih nepravilnosti pri delu policije.

V prvem izpostavljenem primeru, tj. pridobivanje podatkov od spletnih portalov, je bralcu zamolčana zadnja sodba Vrhovnega sodišča RS, ki je vendarle verodostojen in pristojen organ. Iz sodbe izhaja, da je ponudnik spletnega portala dolžan posredovati pristojnim organom podatke, potrebne za identifikacijo, tudi brez odredbe sodišča in da bi zanjo zadoščala že zahteva policije. Tako stališče sta vseskozi zagovarjala policija in državno tožilstvo, ki je drugačno od stališča informacijskega pooblaščenca in spletnega portala, ki je nenehno poročal, da policija brez sodne odredbe nezakonito in neustavno pridobiva tovrstne podatke.

V prispevku sta ponovno izpostavljena primera vdorov v sistem Tetra in posli v zvezi s tem. Policija se je v zadnjih letih večkrat odzvala na omenjene očitke, a se bralec z njimi ne more drugače seznaniti, kot da obišče spletno stran policije. Naših pojasnil ni v včerajšnjem prispevku na omenjenem spletnem portalu, čeprav smo v zvezi s tem večkrat posredovali odgovore.

Na kratko lahko ponovimo, da smo vdor v omrežje Tetra celovito obravnavali, analizirali vzroke in sprejeli ukrepe, ki so onemogočili varnostno ranljivost. Izvaja se tudi projekt, ki nam bo omogočil komuniciranje v enotnem digitalnem radijskem sistemu. Sicer za zaščito informacijsko telekomunikacijskega sistema policije uporabljamo standardne zaščitne mehanizme, ki jih nenehno posodabljamo, precej pozornosti pa posvečamo tudi osveščanju in šolanju uporabnikov.

Glede poslov v povezavi s Tetro lahko ponovno zatrdimo, da nismo nikoli prirejali podatkov za projektno dokumentacijo in tudi nikoli nismo za svoje potrebe zahtevali 95 % pokritosti terena. Dosedanja poročila spletnega portala so bila zavajajoča tudi glede različnih modelov izgradnje in upravljanja sistema Tetra in s tem povezanih stroškov. Za odločanje na vladi so bile pripravljene podrobne finančne primerjave, ki so bile osnova za odločitev.

V povezavi s četrtim izpostavljenim primerom smo v policiji na področju kriminalističnoobveščevalnega dela že izvedli notranje in sistemske ukrepe. Zaradi suma spornega ravnanja kriminalistov smo o tem obvestili posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva RS, kjer še teče postopek. Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, ali so bila morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov sploh storjena. Zato so ob (še) nepotrjenih sumih izjave o vdorih v komunikacijske zasebnosti in napeljevanju kriminalistov zavajajoče in neutemeljene.

V zadnjem delu prispevka avtor ponovno izpostavlja uporabo IMSI lovilca, pri čemer ne drži trditev, da ga policija glede na prepoved ni smela uporabljati med letoma 2006 in 2012. Policija je imela za ta ukrep dovoljenja po 149.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v skladu s takratno pravno podlago - pravnim mnenjem kolegija kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva RS iz marca 2006.

Ponovno poudarjamo še, da zaradi uporabe IMSI lovilca niso padale zadeve na sodiščih, tudi v primeru Balkanski bojevnik ne, kot napačno navaja avtor. Policija je v tem primeru zbrala vse dokaze na zakonit način, kar je bilo že večkrat preizkušeno in potrjeno na različnih stopnjah sodnega postopka.

Preveč lahkotno je navajanje, kako policija zlorablja pooblastila in ravna neodgovorno, zato taki prispevki zastavljajo drugo vprašanje. Zakaj se v izpostavljenih primerih domnevnih nepravilnosti pri delu policije ne upoštevajo argumenti vseh vpletenih strani, ampak samo določeni? To kaže na drug namen in ne na željo po nadzoru nad delom policije oziroma korektnem poročanju. Prav zato naš odziv objavljamo tudi na spletnih straneh policije, da se lahko bralci z njim seznanijo.

Ne glede na to pa bo policija nadaljevala z ugotavljanjem odgovornosti v primerih, ko bodo ugotovljene kršitve, in z ukrepanjem, a na verodostojnih temeljih. Smo pa lahko upravičeno ponosni na zakonito in profesionalno delo slovenskih policistov in policistk pri več kot pol milijona izvedenih policijskih postopkih.