‎Vztrajno obtoževanje vodstva policije, da je bilo seznanjeno z nezakonitimi ravnanji pri pridobivanju operativnih informacij, brez dokazov za takšne trditve, v Policiji lahko razumemo kot posledico nepoznavanja policijskega dela ali celo poskus diskreditacije, za katerim stojijo osebni motivi.

Sodelovanje s policijo poteka v okviru zakonitosti

Primeri iz preteklosti kažejo, da se posamezniki, ki sodelujejo s policijo, kljub opozorilom kriminalistov pogosto po lastni krivdi znajdejo v kazenskem postopku, razkritje pa potem poskušajo opravičiti s prikazovanjem sebe kot žrtve sistema. A policija vsakega že pred začetkom sodelovanja opozori, da je izvrševanje kaznivih dejanj razlog za prenehanje sodelovanja in da sodelovanje s policijo ne more in ne sme predstavljati imunitete za kazenski pregon.

Ravnanje izpostavljenih kriminalistov bo na predlog Policije preverilo Specializirano državno tožilstvo RS. Če bodo ugotovljene kršitve, bodo stekli ustrezni postopki, kot v vseh ostalih primerih.

Kako poteka kriminalisitčno obveščevalno delo v policiji

V letu 2015 je bilo napisano skupaj 17.682 operativnih informacij. Sistem dela je tak, da na podlagi več operativnih informacij operativni in sistemski analitiki izdelajo analize, ki se posredujejo posameznim področjem dela, posebej za gospodarsko, organizirano, splošno in druge oblike kriminalitete.

Vodstvo kriminalistične policije (na generalni policijski upravi ali policijski upravi) prejme le analize, ki so pomembne za strateško odločanje. Naloga vodstva policije namreč je, da zaposlene usmeri v trenutno izstopajoče varnostne probleme, kjer ima pomembno vlogo prav zakonito pridobivanje operativnih informacij. Drugače si uspešnega soočanja z varnostnimi izzivi ni mogoče predstavljati.

Vodstvo torej ne spremlja vsebine posameznih operativnih informacij in konkretnega postopka njihovega pridobivanja, ker so za to odgovorni kriminalisti, neposredni vodje kriminalistov in nadzorniki dela kriminalistov, ki delajo na področju dela z viri in informatorji. Tako je bilo tudi v izpostavljenem primeru, ko vodstvo kriminalistične policije ali celo vodstvo policije ni vedelo in ni moglo poznati vsebine komunikacije med virom in kriminalistom, saj je ta potekala prek osebnih kontaktov in elektronske pošte (zasebne in službene). Poleg tega je število operativnih informacij na letni ravni tolikšno, da bi bilo nemogoče, da bi se vodstvo policije seznanilo z delom vsakega policijskega vira.

Obtoževanje brez dokazov kaže na osebno motiviranost

Kaj je motiv, da nekdo, ki sam aktivno in zavestno izvršuje kazniva dejanja, stopi pred kamere in v javnosti izraža razočaranje nad "izgubo zaupanja" v policijo? Nekdo, ki se samoovadi, da je nezakonito vdiral v več sto računalnikov in hkrati brez dokazov vztrajno obtožuje najvišje predstavnike policije, da so bili seznanjeni z njegovim početjem, zagotovo ni "žvižgač", čigar dejanja imajo za cilj višje družbeno dobro. Verjetno takšna dejanja ne kažejo nič več kot zgolj potrebo po pozornosti.

Gre za osebo, zoper katero že teče kazenski postopek in ki je sama javno izjavila, da mu kriminalista nista naročila nezakonitih ravnanj, da pa sta zanje "morala vedeti", kot naj bi tudi vodstvo policije "moralo vedeti" za njegovo početje.

Zdi se, da je želja po samopromociji in razočaranje osebe zaradi številnih neuspelih poskusov zaposlitve v policiji velik motiv za javno izpostavljanje. Očitno pa ta motiv posameznika ko‎risti tudi drugim interesnim sferam, ki poskušajo razširiti neosnovan dvom v zakonitost dela policije kot sistema, da bi se približali svojim parcialnim ciljem.