Na Brdu pri Kranju se je danes, 4. decembra 2014, začel dvodnevni delovni posvet med policijo in socialno službo v okviru projekta Vesna. Posvet sta odprla pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije mag. Branko Japelj in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. Osrednji temi posveta sta zalezovanje v intimno-partnerskem nasilju in razgovor z žrtvijo.

Problem zalezovanja se bo obravnaval z vidika prepoznavanja in potrebnih ukrepov reagiranja v tovrstnih primerih. Druga pomembna tema posveta pa je psihološki oris žrtve nasilja in njena travmatizacija. Posebej bodo obravnavani pristopi pogovora z različnimi žrtvami nasilja: otrokom, mladostnico, starostnico. Na posvetu predavajo različni strokovnjaki z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo, policije, nevladnih organizacij ter drugi predstavniki strokovne javnosti.

"Žal večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih še vedno dopušča preveč tolerance. Za nasilna dejanja pogosto najdemo številna opravičila in izgovore. Mnogokrat je zaslediti tudi prepričanje, da se nasilje pojavlja zgolj v disfunkcionalnih razmerjih, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih oseb. Takšno stigmo storilcev je namreč lažje sprejeti kot pa možnost, da je nasilje prisotno tudi v na videz urejenih družinah in da ni zgolj posledica nestabilnega psihičnega stanja, temveč je lahko tudi namerno," je v nagovoru dejal pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije mag. Branko Japelj.

Zvočni posnetek nagovora mag. Branka Japlja (mp3)  

Dodal je, da se policija kot institucija največkrat prva sooči z obravnavo nasilja v družini. Je prva, ki odpre vrata intimnega družinskega prostora in vstopi vanj. Takšen vstop v družinsko sfero, četudi je upravičen, nikakor ni lahek, še manj prijeten. Ne za žrtev nasilja, ne za storilce, ne za policiste. Če so v takšnih dogodkih prisotni še otroci, je situacija še bolj občutljiva in kompleksna. Prav od ravnanja pristojnih služb je odvisno, kako se bo situacija razpletla.

Dva temeljna cilja dveletne kampanje Vesna - živeti življenje brez nasilja sta dvig družbene osveščenosti, da smo prav vsi odgovorni za ukrepanje ob nasilju, ter kvalitetno delo strokovnih služb pri obravnavi nasilja - zaščiti in pomoči žrtve ter sankcioniranju povzročitelja nasilja.

Kdorkoli, ne glede na spol, starost, kraj bivanja, osebna prepričanja in številne druge pomembne družbene kot osebne dejavnike, lahko postane žrtev kot povzročitelj nasilja. Z reakcijo nas vseh lahko nasilje zaustavimo. Ne ozirajmo se stran, ne nadaljujmo poti v prepričanju, da to ni naš problem. Postavimo se v škornje žrtve. Ob klicu na pomoč bi želeli in hoteli, da se nas sliši in da pomoč prejmemo. Prav zato so televizijski oglasi, reklamni panoji, brošure in letaki, fotografska razstava ter nosilne vrečke projekta Vesna tisti, ki sporočajo vsakemu posamezniku, vsakemu od nas, kaj nasilje sploh je, kot tudi kam se lahko obrnemo po pomoč. Noben plakat, nobeno opozorilo ni preveč in odveč. Nikdar.

Strokovnjak ni pridobljena diploma. Strokovnjak raste z znanjem ter izkušnjami. Odraža ga kvalitativen pristop, želja narediti več in bolje ter kreativnost v vsakem danem trenutku kot tudi primeru. Delovni posveti Vesna so ravno to - znati, razumeti in imeti voljo za ukrepanje, tudi ko žrtev ne zmore, ne zna ali celo odklanja našo pomoč. Pomoč potrebuje tudi povzročitelj nasilja - za voljo otrok, partnerjev, ostalih družinskih članov.
 

S fotografsko razstavo Nasilje na njeni koži obeležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami (25. 11. 2014)

Vesna - živeti življenje brez nasilja (8. 9. 2014)