2. novembra 1984 se je v gozdu pri Vršah pod Blejsko Dobravo ob 9.25 uri zrušil helikopter milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V nesreči so umrle vse štiri osebe: pilot letalske enote milice Gorazd Šturm, slovenski alpinist Aleš Kunaver, znan zahodnonemški planinski publicist in himalajec Toni Hieberel in njegova žena Erika Hieberel. Odpravili so se fotografirat širše območje Triglava za knjigo o lepotah Julijskih Alp.

Ob 30. obletnici te nesreče so zaposleni v Letalski policijski enoti Uprave za policijske specialnosti danes, 25. novembra 2014, odšli na kraj nesreče, se ob spominskem obeležju poklonili in prižgali svečo.

Kraj strmoglavljenja helikopterja milice tipa BELL 206, reg. št. YU-HCK, so obiskali pomočnik poveljnika Letalske policijske enote Robert Kralj, vodja letalsko-tehničnega oddelka Roman Rovanšek, tehnika letalca Miha Avbelj in Roman Petek ter piloti Miha Pavli, Gregor Vajzman in Primož Škufca.

Slednji je pravzaprav skupini pokazal mesto nesreče, kajti nesreča se je zgodila blizu njegove rojstne hiše. Tistega dne je slišal in videl helikopter leteti nad hišo, čez nekaj trenutkov pa je slišal silovit pok, nakar je odhitel na kraj dogodka. Danes pripoveduje, da se je tistega dne odločil, da bo pilot. Takrat je bil srednješolec in tisti dan je 'šprical' šolo zaradi tega dogodka. Danes je policist pilot.

Tragični nesreči pa se je po sili razmer izognil tehnik letalec Franc Žagar. Četudi je bil vedno prisoten v plovilu, je takrat ostal v Kranjski Gori, saj so v helikopter vzeli tudi ženo nemškega fotografa in tako zanj v helikopterju ni bilo prostora. Dogodek je opisal takole:

"Z Gorazdom sva dobila nalogo, da preletiva v Kranjsko Goro in opraviva snemanje Julijskih Alp. Popoldne, ko je helikopter prišel s prometa, sem ga pripravil na nalogo snemanja.

Napolnili smo gorivo do vrha, 90 galonov, in s seboj sva vzela še dodatno opremo. Iz Brnika sva poletela ob 15.35 in prišla v Kranjsko Goro ob 16.05. Gorazd je takoj odšel in se zmenil v zvezi s spanjem, jaz pa sem naredil popoletni pregled. Nato sem helikopter zaklenil in odšel v hotel. Zjutraj, 2. 11. 1984, po zajtrku, sva šla na postajo milice Kranjska Gora, tam nas je že čakal Kunaver s tujci. Tam smo se dogovorili o snemanju. Jaz sem pripravil in opravil predpoletni pregled, v rezervoarju je bilo cca. 83 galon goriva.

Po mojem mnenju je bila megla, horizontalna vidljivost je bila cca. 500 m in vertikalna 100 m. Gorazd je zbral meteorološke podatke in se odločil za polet.

Gorazd je bil v dilemi zaradi vremena, kolebal je zaradi megle.

Ko je bilo vse pripravljeno za polet, sem zavaroval potnike, ker so bila desna vrata helikopterja odstranjena zaradi lažjega snemanja. Po končanem zagonu motorja helikopterja mi je Gorazd podpisal knjižico vzdrževanja in z znakom roke pokazal, da je vse v redu. In nato je poletel. Poletel je ob 9.05, 9.10. Ob 9.30 je dežurni miličnik na postaji dobil obvestilo, da je helikopter padel. Nato smo s komandirjem postaje milice Kranjska Gora tov. Kolencem in dr. Kokaljem odšli na mesto nesreče."

Foto: Policija in portal Gore-ljudje