Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji smo predstavili čedalje uspešnejše delo slovenske policije na področju boja proti korupciji. Pri tem smo posebej izpostavili enega zadnjih večjih uspehov - uspešno preiskavo več korupcijskih kaznivih dejanj v javnem sektorju na območju Policijske uprave Koper.
Na novinarski konferenci sta danes, 8. decembra 2009, sodelovala vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Koper Dean Jurič (na fotografiji levo) in vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič.
Zvočni posnetek izjave Deana Juriča (mp3)
Zvočni posnetek izjave Dušana Florjančiča (mp3)
Vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Koper Dean Jurič je predstavil potek in rezultate obsežne preiskave koprskih kriminalistov, ki so že spomladi začeli preiskovati sume odgovornih na eni od upravnih enot, da naj bi njihova nekdanja uslužbenka nezakonito izdajala vozniška dovoljenja. S pregledom dokumentacije, podatkov v računalniških evidencah, hišnimi preiskavami idr. so potrdili sume, da je 37-letna nekdanja referentka na upravni enoti storila več kaznivih dejanj - v celotni zadevi naj bi bilo kar 367 kaznivih dejanj -, pri tem pa naj bi ji pomagal 25-letni moški, doma z območja Kozine.
Več informacij o kriminalistični preiskavi je v gradivu
Kazniva dejanja, ki se uvrščajo pod pojem korupcije
Po besedah vodje Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v UKP GPU Dušana Florjančiča policija pri svojem delu pod pojem korupcije uvršča osem kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika (KZ-1), pri čemer je pri odkrivanju in preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj, za razliko od drugih institucij, vezana na bistveno ožja določila obstoječe procesne in materialne kazenske zakonodaje, kjer so določena najhujša korupcijska ravnanja, ki jih je mogoče šteti v okvir korupcijske kriminalitete.
Danes predstavljena korupcijska kazniva dejanja, je pojasnil Florjančič, sodijo v področje korupcije v javnem sektorju, kamor uvrščamo štiri kazniva dejanja, in sicer:
- jemanje podkupnine (po 261. členu),
- dajanje podkupnine (po 262. členu),
- sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (po 263. členu) in
- dajanje daril za nezakonito posredovanje (po 264. členu Kazenskega zakonika).
Poleg naštetih kaznivih dejanj v javnem sektorju sodita v področje korupcijske kriminalitete še korupcijski kaznivi dejanji v zasebnem sektorju, in sicer:
- nedovoljeno sprejemanje daril (po 241. členu) in
- nedovoljeno dajanje daril (po 242. členu),
ter kaznivi dejanji na področju korupcije pri volitvah:
- kršitev proste odločitve volivcev (po 151. členu) in
- sprejemanje podkupnine pri volitvah (po 157. členu).
Obravnavana korupcijska kazniva dejanja - statistični podatki
Korupcijska kriminaliteta je del gospodarske kriminalitete, kjer je slovenska policija v prvih desetih mesecih leta 2009 obravnavala 8.552 kaznivih dejanj.
Občutno se je kot posledica storjenih gospodarskih kaznivih dejanj povečala tudi premoženjska škoda, in sicer na 217 milijonov evrov, kar kaže na to, da so aktivnosti policije pri preiskovanju gospodarske kriminalitete osredotočene predvsem na težje oblike kaznivih dejanj, ki posledično povzročajo veliko premoženjsko škodo oziroma korist.
Na področju korupcije je policija v prvih desetih mesecih leta 2009 obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila 235 korupcijskih kaznivih dejanj, obravnavala je tudi 18 gospodarskih kaznivih dejanj z elementom korupcije in pristojnemu državnemu tožilstvu podala 11 poročil, ker v obravnavanih zadevah po zaključenem predkazenskem postopku ni bilo zaznati elementov kaznivega dejanja.
Da bi policija pri svojem osnovnem poslanstvu, tj. zagotavljanju visoke ravni varnosti vsem prebivalcem, povečala sodelovanje z njimi in s tem zagotovila še večjo učinkovitost svojega dela, smo aprila na spletni strani policije in portalu e-uprave pod sloganom Ustavimo korupcijo vzpostavili možnost anonimne e-prijave korupcijskih kaznivih dejanj.
Na ta način želimo vzpodbuditi prijavljanje tovrstnih kaznivih dejanj policiji. Do konca oktobra smo prejeli 186 anonimnih e-prijav, v 52 primerih so se prijave nanašale na sume korupcijskih kaznivih dejanj, v 46 primerih pa na sume gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj z drugih področij kriminalitete. Preostalih 88 prijav se je nanašalo na prijave, ki niso vsebovale sumov kaznivih dejanj ali pa je šlo za kršitve, za obravnavo katerih ni pristojna policija, zaradi česar so bile te prijave odstopljene pristojnim državnim organom in institucijam v nadaljnje reševanje.
Slovenija po indeksu zaznane korupcije na visokem 27. mestu med 181 državami sveta
Dobri rezultati dela na področju kriminalitete v letu 2009 kažejo, da policija področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije posveča čedalje večjo pozornost in da je pri tem vse bolj uspešna.
Ne glede na precej povečano število obravnavanih korupcijskih dejanj v letu 2009 pa je Slovenija zagotovo med korupcijsko manj obremenjenimi državami članicami Evropske unije, kar potrjujejo tudi mednarodne ankete in raziskave. Po oceni mednarodnih organizacij je Slovenija najboljša med bivšimi tranzicijskimi državami in tudi dosti boljša od nekaterih članic EU, na primer Italije, Španije in Grčije.
Te ugotovitve so razvidne iz vsakoletnega ocenjevanja indeksa zaznavnosti korupcije (v angl. corruption perceptions index) mednarodne organizacije Transparency International, ki je Slovenijo med 181 državami sveta v letu 2009 uvrstila na visoko 27. mesto. Navedena mednarodna raziskava je ena izmed najbolj znanih raziskav indeksa zaznave korupcije na svetu in zajema vse obstoječe meritvene indekse, vključno s področjem korupcijske kriminalitete.