V zvezi s petkovim (8. avgusta 2014) nadaljevanjem prispevka na Planet TV, v katerem je bil izrečen resen očitek, da je vrh slovenske policije pokril dejanja celjskega policista Tratnika, kljub našemu odgovoru, v katerem smo jim dogodek v celoti pojasnili in zaprosili, da pred nadaljevanjem prispevkov posredujejo ostala vprašanja. Ob tem smo jim ponudili tudi nastop predstavnika policije, ki bi obrazložil morebitne nejasnosti, a so ga zavrnili.

V prispevku je bil predstavljen še en primer nekdanjega policista, ki naj bi zaradi enakega dejanja izgubil zaposlitev. Še več, z nepopolnimi informacijami so novinarji Planet TV seznanili predsednika KPK in ga zaprosili za komentar o dvojnih merilih vrha slovenske policije in primeru postopkov, ki kažejo na prizadeto integriteto policije.

Glede na napade na Policijo, vodstvo policije in predvsem integriteto dela policistov, vam posredujemo posamezna dejstva, ki kažejo na bistveno razliko med obema javno izpostavljenima primeroma:

PU Murska Sobota je zoper drugega izpostavljenega policista 1. 12. 2011 podala predlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer iz razlogov, ker je:

1. kot imetnik dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje Zaupno opustil dolžno obveščanje, saj do 18. 11. 2011 predstojnika organa (nadrejeno osebo) ni obvestil o spremembah podatkov iz osnovnega in posebnega vprašalnika za dostop do tajnih podatkov in sicer za udeležbo v treh kazenskih postopkih:
   • v prvem kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja Nasilništva,
   • v drugem kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja Kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic in
   • v tretjem primeru, ko je bil zaradi storitve kaznivega dejanja Nasilništva pravnomočno obsojen. O tem smo bili obveščeni šele s strani Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT), da je bil izpostavljeni policist v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja Nasilništva po 299. členu Kazenskega Zakonika s strani Okrajnega sodišča v Murski Soboti pravnomočno obsojen s sodbo, opr. št. I K 6245/2010, z dne 11. 2. 2010, in sicer mu je bila izrečena pogojna obsodba, v njej pa določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.

   
   Za prva dva primera je s strani SDT zoper drugega izpostavljenega policista pri istem sodišču vložen obtožni predlog. Z navedenim je kršil določila prvega odstavka 25d. člena Zakona o tajnih podatkih in s tem storil tri prekrške po 3. točki 1. odstavka 45. člena Zakona o tajnih podatkih;
   
   

2. dne 02.02.2011 je kot policist po telefonu posredoval pri policistu, da policijska patrulja ob nadzoru cestnega prometa ne bi opravila postopka preizkusa alkoholiziranosti, ki je bil s strani policista odrejen vozniku osebnega avtomobila zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, s čimer je storil dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja Sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 2. odstavku 263. člena Kazenskega zakonika;
   
   

3. dne 21.11.2011 kot policist osebno posredoval pri policistu, da ta ob nadzoru cestnega prometa ne bi opravil postopka preizkusa alkoholiziranosti, ki ga je odredil vozniku osebnega avtomobila, zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, s čimer je storil dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja Sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 2. odstavku 263. člena Kazenskega zakonika.

   
   Dejanja izpostavljenega policista so imela vse znake za izredno odpoved pogodbe o delu zaradi razlogov na strani policista iz 1. in 2. alinee 1. odst. 111. člena Zakona o delovnih razmerjih. Dne 2. 12. 2011 ob 17.20 uri mu je bil vročen sklep o prepovedi opravljanja dela in izročeno obvestilo o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter vabilo na zagovor.

   Policist je zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil tožbo na delovno sodišče. Višje delovno in socialno sodišče je 20. 3. 2013 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, torej, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani Policije zakonita. Sodba je pravnomočna.

Iz omenjenega je jasno razvidno, da sta primera Tratnik in drugi primer različna, saj je bila Tratniku ugotovljena kršitev enega kaznivega dejanja, pri policistu iz drugega primera pa za več različnih kaznivih dejanj (za nekatere postopek na sodišču še poteka) in hkrati tudi opustitev obveščanja delodajalca v skladu s tajnimi podatki.

Kljub temu, da gre za dva postopka, ki sta ga vodila različni policijski upravi Celje in Murska Sobota kaže, da so bili vsi postopki policije v tej zvezi pravilni in korektni. Postopek je potrdilo tudi višje sodišče.

Zato ne moremo pristati na pavšalno ocenjevanje, da ima vodstvo policije dvojna merila, niti da je prizadeta integriteta policije.

Še več kljub temu, da gre za dogodke leta 2011 in v začetku 2012 kažejo, da so tako policisti postopali strokovno, zakonito in predvsem z veliko stopnjo integritete, saj sta oba primera (tako Tratnik kot tudi drugi primer) posledica dobrega dela policije, visokega standarda etike in integritete, ki so prijavili poskuse vplivanja na izid svojih postopkov z občani.

Izjave predsednika KPK, institucije, ki je neodvisna pri svojem strokovnem delu, so nas presenetile, saj je nenavadno, da njen predsednik komentira konkretne primere, s katerimi se osebno predhodno ni seznanil, kar celo sam javno priznava. Še več, o delu druge institucije je zgolj na podlagi enostranskega poročanja enega od medijev podajal sodbo o ustreznosti postopanja drugega organa in oceno njene integritete.

Predsednika KPK bomo zato podrobneje seznanili z obema primeroma in verjamemo, da bo lahko uvidel, da je integriteta policije ravno z obema zgoraj navedenima primeroma še pokazala, da deluje in tako spremenil oceno, ki jo je postavil na podlagi predstavitve zgodbe novinarja.